Zdravstveni dom Ljubljana je ob današnjem svetovnem dnevu oživljanja v mobilni enoti simulacijskega centra izvedel usposabljanje oživljanja za šest voznikov Kavalirjev, v katerih so že nekaj časa nameščeni defibrilatorji. Vodja simulacijskega centra Uroš Zafošnik je ob tem dejal, da ni dovolj imeti defibrilator, pomembno je znati delati z njim.
Zafošnik je pojasnil, da je v Ljubljani veliko stacionarnih defibrilatorjev, z namestitvijo v vse Kavalirje pa so postali mobilni. Ob tem so danes šest voznikov Kavalirjev usposobili za hitro ukrepanje. “Ni dovolj samo kupiti defibrilator, pomembna je edukacija kadra, ki je suveren, ki zna ukrepati, zna namestiti ta defibrilator, zna zelo zgodaj poklicati številko 112,” je opozoril.
Hitro ukrepanje je zelo pomembno, saj vsaka zamujena minuta pomeni 10 odstotkov manj možnosti, da nekdo preživi. “Če delamo pet minut paniko, jočemo, kričimo in samo kličemo številko 112, pomeni, da ima ta oseba že 50 odstotkov manj možnosti, da preživi,” je opisal Zafošnik.
“Nadaljnji korak je začeti izobraževanje šoferjev Ljubljanskega potniškega prometa, ki vsak dan prevozijo najmanjšo ulico tega mesta, imajo defibrilator in znanje ter pogum hitro ukrepati,” je napovedal.
Po njegovih besedah je znanje oživljanja med splošno populacijo zaradi strahu še vedno zelo šibko. Meni, da ga lahko zmanjšamo le z izobraževanjem laične populacije. V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana zato organizirajo številna izobraževanja za zaposlene v vrtcih in šolah, izobražujejo pa tudi šolarje sedmega, osmega in devetega razreda osnovne šole.
Pomembno, da so vozniki Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) ustrezno izobraženi in znajo uporabljati defibrilator, saj opravljajo zelo specifično delo, in sicer krožijo po mestu in se nahajajo na različnih lokacijah, je dejal namestnik direktorja LPP Rok Vihar.
“Pomembno je, da se zavedamo, da se v teh kritičnih trenutkih lahko obrnemo na voznike Kavalirjev oziroma da vemo, da se lahko obrnemo tudi na ostale voznike LPP. Da nam lahko takrat priskočijo na pomoč in v ključnih trenutkih zmanjšajo odzivni čas do prihoda reševalcev in nemudoma nudijo pomoč,” je še dejal.
V LPP primera, v katerem bi voznik moral uporabiti defibrilator, na srečo še niso imeli, so pa vozniki že pomagali poškodovanim, ki so jih naključno srečali med opravljanjem svojega dela.
Direktorica ZD Ljubljana Antonija Poplas Susič je povedala, da je namen projekta izobraževanja voznikov LPP narediti mesto čim bolj zdravo. “V naslednjem letu začenjamo dodatne projekte, s katerimi bomo vplivali bolj na življenjski stil,” je napovedala.
Podžupan ljubljanske občine Dejan Crnek pa je spomnil, da ima v Ljubljani vsaka od 17 četrtnih skupnosti svoj defibrilator, ki je po navadi nameščen na stavbi četrtne skupnosti. V načrtu je tudi širitev mreže defibrilatorjev, a morajo najprej analizirati, koliko in kje jih še potrebujejo.
