V jami Vilenica sklenili letošnji literarni festival

V jami Vilenica na Krasu se je nocoj s podelitvijo glavne nagrade sklenil istoimenski mednarodni literarni festival. Nagrado so latvijski pesnici Amandi Aizpuriete podelili ob njeni odsotnosti, je pa v zahvalnem govoru udeležencem delila svoje sanje o – zaradi trenutne vojne v Ukrajini – drugačnih časih.

 

Kot je zapisala nagrajenka, veliko lažje govori o trpkih in žalostnih stvareh, kljub temu pa je ob prejemu nagrade lahko vesela, hvaležna in ponosna. A kot je dodala, bi bila ob tem še bolj srečna, če bi bil ta čas drugačen. Spomnila je namreč, da “zdaj rakete uničujejo domove in bolnišnice, da umirajo civilisti in njihovi otroci – prav tu, v Evropi. Da umira na tisoče vojakov, med katerimi mnogi sploh niso hoteli sodelovati v tej vojni…

Žirija za nagrado vilenica je v latvijski pesnici, pisateljici, esejistki ter prevajalki judovskih in romskih korenin Amandi Aipuriete prepoznala unikaten pesniški glas, v katerem se ves čas prekrivata zgodovina in intimni svet, ki sta v atonalnem sozvočju.

Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali “vsakdanje”, “normalno”.

“Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti. Njen lirski jaz je tako nenehno pod pritiskom dvomov, strahov in brezupa, povezanim tudi z občutki ljubezenske prevaranosti, izgubljene intime, osamljenosti in samosti,” je v utemeljitvi zapisal predsednik žirije Aljoša Harlamov.

Slovesno podelitev nagrade so z branji svojih pesmi obogatili Hanna Kotmar iz Belorusije, Igor Kotjuh iz Estonije, Gail McConnell iz Severne Irske in Ivo Stropnik iz Slovenije, župan Občine Sežana David Škabar pa je poudaril, da je festival Vilenica, ki ga od leta 1986 pripravlja Društvo slovenskih pisateljev, sinonim za stičnost kultur ter prostor za razpravo o literarnih, kulturnih in širših družbenih temah.

Letošnjega 37. srečanja pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope se je udeležilo 14 avtorjev iz 12 držav, ki so se dotaknili vprašanj, kot sta begunstvo in identiteta, pri čemer niso zaobšli vojne v Ukrajini. Slovenski avtor v središču je bil Andrej Blatnik.

Poleg glavne nagrade so podelili tudi kristal Vilenice, ki ga je prejela severnoirska pesnica Gail McConnell, in nagrado Srednjeevropske pobude za mlade avtorje, ki jo je dobila hrvaška ustvarjalka Luiza Bouharaoua. Društvo slovenskih književnih prevajalcev pa je ob festivalu avstrijskemu prevajalcu in posredniku slovenske književnosti v nemškemu govornemu prostoru Ludwigu Hartingerju izročilo Lavrinovo diplomo.

Source
STA
Back to top button