AktualnoKultura

V Italiji bodo po 700 letih ponovno razpravljali o Dantejevem primeru

V Italiji bodo pravni strokovnjaki po več kot 700 letih ponovno proučili primer italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Pisec Božanske komedije, ki velja za eno največjih del svetovne literature, je bil namreč januarja 1302 izgnan iz rodnih Firenc, potem ko se je znašel na strani poraženih v spopadu med belo in črno politično strujo v mestu.

“Naš cilj je v luči novih dokazov, ki bi se lahko razkrili, oceniti, ali bi lahko bile sodbe zoper Danteja predmet ponovnega sojenja oziroma, v idealnem primeru, razveljavljene,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal odvetnik Alessandro Traversi. Zato je kolege odvetnike, sodnike in tožilce ter potomce tako Danteja kot sodnika, ki je pesnika izgnal Firenc, povabil, da na konferenci 21. maja ponovno odprejo primer.

Na konferenci bosta tako sodelovala tudi grof Sperello di Serego Alighieri, astronom in Dantejev potomec, ter potomec sodnika Canteja de Gabriellija, ki je pesnika izgnal. “Zdi se mi zanimivo ponovno premisliti o tej zadevi,” je povedal sodnikov potomec Antoine de Gabrielli. Dodal je, da ne bo poskušal zagovarjati odločitve svojega prednika glede Dantejeve krivde. “Ne bom se boril,” je Francoz dejal za AFP. Traversi ob tem izpostavlja vrednost simbolične geste do Danteja, ki je, pravno gledano, za Firence še vedno oseba s kriminalnim ozadjem.

Dante ni bil le pesnik, ampak tudi politik. Bil je eden od devetih priorjev Firenc v letu 1300 in prav zaradi tega se je tudi znašel v težavah. Ko so črni gvelfi leta 1301 prevzeli oblast v mestu s pomočjo Charlesa de Valoisa, brata francoskega kralja Filipa IV. in zagovornika papeža Bonifacija VIII., so Danteju in ostalim “belim” priorjem sodili v odsotnosti.

Januarja 1302 jih je sodnik Cante de Gabrielli spoznal za krive korupcije in političnega pokroviteljstva ter jim dal tri dni časa za plačilo visoke globe, poleg tega jih je izključil z javnih funkcij. Odvzeli so jim tudi premoženje, dva meseca pozneje pa jih je de Gabrielli obsodil na smrt na grmadi v primeru, če bi se poskušali vrniti v Firence. Leta 1315, potem ko je Dante zavrnil pogoje amnestije, je drugi sodnik kazen spremenil v smrt z obglavljenjem, ki je veljala tudi za pesnikove sinove.

Dante se je nato selil iz enega mesta v drugo. O njegovem življenju je relativno malo znanega, svojo mojstrovino, Božansko komedijo, namišljeno potovanje skozi pekel, vice in nebesa, pa naj bi končal le malo pred svojo smrtjo leta 1321. Osrednja tema dela je izgnanstvo, delo pa mu je ponudilo tudi priložnost, da je nekoliko poravnal politične račune; v peklu je našel mesto za Bonifacija VIII. in druge svoje sovražnike.

Strokovnjaki so si že dolgo enotni, da je bil Dante žrtev pristranskih sodnikov. A eden najbolj znanih italijanskih zgodovinarjev, ki se posveča srednjemu veku, Alessandro Barbero je nedavno povedal, da bi lahko bile nekatere obtožbe zoper Danteja utemeljene. Dante zagotovo ni jemal podkupnine, “ni pa si nemogoče predstavljati”, da je svojo funkcijo izkoristil v prid političnih zaveznikov, je nedavno zapisal Barbero. Traversi upa, da bodo zadeve sedaj razjasnili.

Konferenca bo eden od dogodkov v sklopu obeleževanja 700-letnice Dantejeve smrti. Sodnica italijanskega vrhovnega sodišča Margherita Cassano bo maja pripravila končno poročilo, vsa zaslišanja pa bodo objavljena v knjigi, je še povedal Traversi.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button