Umetna inteligenca in prihodnost poklicev: kdo bo preživel digitalno preobrazbo?
Digitalna preobrazba ni več vizija prihodnosti – je tukaj in zdaj. Umetna inteligenca (UI) preoblikuje skoraj vse poklice, od uradnikov do učiteljev in novinarjev. Spreminja načine dela, naloge in pričakovanja, ki jih imamo do zaposlenih. Vprašanje ni več, ali bo UI vplivala na trg dela, temveč kako hitro in v kakšni obliki.
V javni upravi se UI že preizkuša. Na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) so v zadnjih letih začeli uvajati digitalna orodja, med drugim tudi klepetalnik z elementi umetne inteligence, ki uporabnikom pomaga pri vprašanjih o DDV in davčnih blagajnah. Poleg tega uporabljajo podatkovno analitiko za hitrejše prepoznavanje tveganj in nepravilnosti pri davčnih postopkih, pri čemer končne presoje še vedno sprejemajo zaposleni. S tem se sprošča čas zaposlenih, ki lahko več pozornosti namenijo zahtevnejšim primerom in komunikaciji z zavezanci. To je pokazatelj, kako se lahko tehnologija uporablja za podporo, ne pa za nadomeščanje ljudi. A po drugi strani to pomeni, da bodo morali uslužbenci razumeti osnovno delovanje UI, znati nadzorovati algoritme, preverjati njihovo pravilnost in poročati o napakah. Poklic uradnika bo v nekaj letih postal precej bolj analitičen in tehnično usmerjen.
Podoben premik se dogaja tudi v šolstvu. Učitelji vse pogosteje uporabljajo digitalna orodja za pripravo gradiv, preverjanje znanja ali individualizacijo pouka. V nekaterih slovenskih šolah in pri drugih izobraževalnih projektih že preizkušajo tuje programe umetne inteligence, ki učiteljem pomagajo pri analizi in ocenjevanju pisnih nalog ter pripravi učnih gradiv, vendar so ti sistemi za zdaj še v eksperimentalni fazi in delujejo le kot podpora učiteljskemu delu, ne kot popolna avtomatizacija ocenjevanja. A učitelj v tem sistemu ne izgubi pomena – nasprotno, njegova vloga postaja še pomembnejša. Mora znati presoditi, kdaj je rezultat algoritma zanesljiv, kdaj ga mora popraviti in predvsem, kako učencem pomagati razumeti svet, kjer vse več odločitev sprejemajo stroji. V prihodnje bodo šole potrebovale manj “predavateljev snovi” in več mentorjev, ki razvijajo kritično mišljenje, empatijo in digitalno pismenost.
Tudi novinarstvo se že sooča z valom umetne inteligence. Uredništva po svetu, pa tudi pri nas, uporabljajo orodja, kot je ChatGPT, za pripravo povzetkov, iskanje informacij ali celo pisanje osnovnih novic. Tovrstna orodja so sicer še v fazi testiranja – predvsem za pomoč pri pregledovanju podatkovnih baz, pripravi naslovov in optimizaciji vsebin. A ko gre za raziskovalno delo, preverjanje dejstev in razumevanje konteksta, UI nima človeške intuicije. Novinarji bodo morali združiti znanje o digitalnih orodjih z etičnim razmislekom, kako jih uporabljati. Znati bodo morali preverjati vire, razkrivati pristranskost sistemov in ohranjati verodostojnost – vrednoto, ki je algoritmi ne poznajo.
Kateri poklici torej ne bodo izginili? Tisti, ki temeljijo na človeških lastnostih: empatiji, ustvarjalnosti, moralni presoji in sposobnosti komuniciranja. UI je lahko odličen pomočnik, a ne zna razumeti konteksta, čustev ali družbene dinamike. Poklici v zdravstvu, psihologiji, socialnem delu, izobraževanju, novinarstvu in umetnosti bodo preživeli. Seveda, če se bodo razvijali skupaj s tehnologijo.
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma naj bi do leta 2030 zaradi avtomatizacije izginilo približno 92 milijonov delovnih mest, hkrati pa naj bi nastalo okoli 170 milijonov novih – predvsem na področjih podatkovne analitike, kibernetske varnosti, digitalne komunikacije in razvoja umetne inteligence. Tisti, ki bodo pripravljeni na spremembe, bodo imeli več priložnosti kot tveganj.
Slovenija sledi svetovnim trendom. Vlada je že vzpostavila Delovno skupino za izvajanje Nacionalnega programa umetne inteligence, katere namen je usmerjanje razvoja UI v etično, človeku prijazno rabo. Tudi v podjetjih, kot je Zavarovalnica Triglav, že uporabljajo rešitve umetne inteligence, na primer digitalnega asistenta TRIA, ki pomaga pri komunikaciji s strankami in podpori zaposlenim, medtem ko pri obravnavi zavarovalnih zahtevkov še naprej ključne odločitve sprejemajo ljudje. Takšni primeri kažejo, da se meja med tehnologijo in človeško presojo premika, vendar odgovornost ostaja pri človeku.
Čeprav nas prihodnost dela lahko plaši, prinaša tudi priložnost, da premislimo, kaj pomeni “biti zaposlen” v digitalni dobi. Poklici prihodnosti bodo hibridni – med tehnologijo in človekom. Učitelj bo morda delno programer, novinar delno analitik podatkov, uradnik delno skrbnik algoritmov. Ključno pa je, da ohranimo človečnost: sposobnost sočutja, kritičnega mišljenja in moralnega razmisleka.
Umetna inteligenca nas ne bo nadomestila, nadomestili nas bodo tisti, ki jo znajo uporabljati bolje. Zato prihodnost dela ne pripada tistim, ki znajo vse, ampak tistim, ki se znajo učiti, prilagajati in sodelovati z novimi orodji. Kdor bo to razumel pravočasno, ne bo le preživel digitalne preobrazbe, ampak jo bo soustvarjal.
Petra Znoj
