Talibani pustili ženske umirati pod ruševinami
V potresu z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici, ki je 31. avgusta tik pred polnočjo prizadel vzhodni Afganistan, je umrlo več kot 2.200 ljudi. Razglasili so ga za najsmrtonosnejši potres v zadnjih desetletjih. Kot je to ponavadi, je prvotnemu sunku sledilo še nekaj popotresnih, kar je število žrtev še povečalo. Svetovno javnost je poleg katastrofe pretresel tudi odnos talibanskih oblasti do žensk, ki so postale glavne žrtve potresa.
Humanitarni delavci na terenu zaradi talibanskih odlokov, ki moškim prepovedujejo dotik moškega in ženske, ki ni njihovaegova žena ali sorodnica, teh ne smejo niti zdravstveno oskrbeti. Čeprav talibani niso objavili podatkov o žrtvah po spolu, zdravniki in humanitarni delavci poročajo, da je med ženskami nesorazmerno več žrtev. »Talibanski odloki ženskam prepovedujejo prosto gibanje brez moškega skrbnika, prepovedujejo jim številne oblike dela in omejujejo dostop do zdravstvene oskrbe,« piše v poročilu Misije Združenih narodov za pomoč v Afganistanu. ZN ocenjujejo, da so potresi v državi z eno najvišjih stopenj umrljivosti mater v Aziji prizadeli tudi približno 11.600 nosečnic.
Da bi dosegle preživele ženske, se morajo nevladne organizacije držati politike talibanov in torej na teren napotiti zdravnice, a tu nastane nov problem. »Imamo dovoljenje za delo z ženskim zdravstvenim osebjem, vendar jih mora spremljati moški sorodnik,« pravi eden od tujih humanitarcev na terenu. Tiste agencije, ki nimajo zaposlenega ženskega osebja, lahko zgolj opazujejo, kako ženske več dni trpijo poškodovane, saj se jih moški humanitarni delavci ne smejo dotikati. Novinar New York Timesa, ki je dan po potresu prispel na prizadeto območje, je zapisal, da med pripadniki reševalnih služb ni videl niti ene ženske. Reševalci so ženske ponekod iz ruševin vlekli za oblačila, kar je pogosto povzročilo dodatne poškodbe.
»Občutek je bil, da so ženske nevidne,« je po poročanju India Today dejal Tahzeebullah Muhazeb, 33-letni prostovoljec. Povedal je, da so ranjene ženske ostajale ujete pod ruševinami, ker so se jih reševalci oklevali dotakniti in spraviti na varno. Tiste, ki so bile v potresu poškodovane, so ure in ure čakale, da so na območje prispele reševalke in zdravnice. »Najprej smo oskrbeli moške in otroke, ženske pa so sedele drugje in čakale na pomoč,« je opisal dramatično situacijo.
Postavlja se tudi vprašanje, kako bodo ženske v prihodnosti lahko dostopale do pomoči za soočanje s travmami, posebej tiste, katerih moški družinski člani so umrli. Ustrezno zdravstveno oskrbo onemogoča tudi vse večje pomanjkanje afganistanskih zdravnic, saj talibani študentkam prepovedujejo vstop v srednje šole in na univerze, kar pomeni, da se kader zdravnic ne obnavlja in, da bo kmalu zdravniški poklic v popolni domeni moških. Poročilo Združenih narodov iz avgusta lani je ugotovilo, da je afganistanska talibanska vlada v treh letih na oblasti »namerno prikrajšala« najmanj 1,4 milijona deklic za pravico do izobraževanja. Od aprila 2023, ko je Unesco zadnjič opravil štetje, približno 300.000 deklic ne obiskuje več šole, je sporočila organizacija in opozorila, da je ogrožena »prihodnost celotne generacije.«. Državo poleg naštetega pesti tudi zmanjšanje financiranja zdravstva s strani tujih držav. Zaradi zmanjšanja ameriške pomoči se je letos na prizadetih območjih zaprlo že približno 80 zdravstvenih ustanov, zaradi škode, ki jo je povzročil potres, pa je bilo treba zapreti še 16 bolnic.
Nemalokrat naravne katastrofe razkrijejo, kako globoko zakoreninjene in škodljive so določene politike in družbene prakse v državi. Talibanski sistem »spolnega apartheida« ne le, da povzroča družbeno, ampak tudi konkretne smrti žensk. Vendar glavni krivec za slab položaj žensk v Afganistanu ni ne Koran, ne nauk, ki ga uči vera. Problem je v slabi razlagi vere in v interesu nekaterih, ki bi radi svojo ideologijo uresničili z napačno razlago verske literature in zavajanjem verujočih.
Koran podaja uravnotežene vrednote in kvalitete ženske in moškega ter se sklicuje na identično duhovno dolžnost vernice in vernika brez ozira na spol. Pojmi, kot so čistost, predanost, resničnost in pobožnost, pa so razumljivo tekom islamske zgodovine dobili tudi politično in socialno dimenzijo. V primeru Talibanov gre za radikalno različico, ki je vredna obsojanja in odprave. A kaj, ko so Talibani premagali kolonizatorja in jih mnogi še zmeraj povezujejo z osvoboditvijo. No, ženske jih zagotovo ne in protesti se kljub brutalnemu obračunavanju s protestnicami odvijajo vse od nastopa talibanske vlade, takoj po potresu pa so oblasti celo zagrozile z likvidacijami, če bi se v popotresnem času ženske na ulicah znova zbrale in zahtevale enako obravnavo, ko gre za življenje in smrt.
Simon Smole
