Vrhunska medicina ne more obstajati brez razvojne medicine, ki pa je v Sloveniji pogosto zapostavljena in sistemsko neurejena, so se na današnji okrogli mizi na temo ohranjanja vrhunske medicine v državi strinjali strokovnjaki. Družba se mora zavedati pomena razvojne medicine in pritisniti na odločevalce, da to aktivno spodbujajo, so prepričani.
Brez vrhunske medicine v stroki ni napredka in ni mogoče zagotavljati ustrezne kakovosti zdravstvenega varstva za celo Slovenijo, je izpostavil dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab.
S tem se je strinjal tudi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki meni, da morajo zdravniki in drugi v visokošolskem raziskovalnem in zdravstvenem prostoru za zagotovitev vrhunske medicine delovati skupaj. Prav tako morajo imeti dovolj časa, da se ne posvečajo zgolj pacientom, temveč tudi razvoju novih metod ter poučevanju študentov. “To lahko dosežemo le s tesnejšim sodelovanjem bolnišnic, predvsem Univerzitetnega kliničnega centra, in pa ljubljanske univerze,” je zatrdil. V zadnjih letih se pojavljajo trendi po vedno večji tržni usmerjenosti medicine, do česar je Majdič kritičen.
Švab je ocenil, da je stanje na področju vrhunske medicine v Sloveniji trenutno izvrstno, še posebej ob upoštevanju dejstva, da razvoj temelji na ramenih entuziastov. Posvaril pa je, da medicina brez stalnega razvoja stagnira. To v končni fazi pomeni, da bodo prebivalci Slovenije deležni slabše zdravstvene oskrbe, je prepričan. Dodal je, da je razumevanje medicine kot proizvodnje zdravstvene storitve napačno, saj je medicina bistveno več kot le to in mora vedno graditi na svojem razvoju.
Težavo v sistemu razvoja vidi tudi v dejstvu, da klinične bolnišnice spadajo pod pristojnost ministrstva za zdravje, fakultete pa pod pristojnost ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
O vse večji tržni usmerjenosti medicine je spregovoril tudi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug, ki je poudaril, da je medicina nastala z namenom, da ustvarja zdravje, ne dobiček. Pri tem je izpostavil problem preplačanosti in podplačanosti nekaterih zdravstvenih storitev.
“Vzpostavlja se konkurenčni sistem med gospodarskimi družbami in javnim zavodom, katerega odgovornost je dajati zdravje. To je tekma, v katero UKC ne sme vstopiti. V trenutku, ko bo vstopil v to tekmo, lahko pričakujete zelo veliko poslabšanje kakovosti storitev. Dobiček se namreč ustvarja z izvajanjem enostavnih storitev s čim manjšo kakovostjo,” meni Jug.
Na zdravje in dolgoživost prebivalcev vplivajo različni genetski in okoljski dejavniki, izrednega pomena pa je tudi dostop do kakovostne medicine v neki državi, je dejala specialistka infektologije in interne medicine Mojca Matičič. Rutinska medicina se lahko namreč izboljšuje le s pomočjo razvojne medicine, ki mora s svojimi raziskavami poseči v vsako poro stroke, je poudarila.
Meni, da v Sloveniji manjka kategorija medicine, ki bi načrtno skrbela za razvoj in za vzdrževanje kondicije vrhunske medicine. Pri vsakodnevnem delu na kliniki je raziskovalna medicina ob kliničnem delu prisotna, ampak porinjena v ozadje. Posameznike namreč v raziskovanje žene lastna želja in ne sistem, je prepričana.
Za spodbudo razvojne medicine, ki zaenkrat ni sistematizirana in institucionalizirana, je po mnenju Matičič potrebno povezovanje med univerzo in terciarnimi ustanovami, sistemska ureditev področja na državnem nivoju, promocija raziskovalne medicine in sodelovanje z raziskovalci iz tujine. Spregovoriti je treba tudi o nadgrajevanju, saj je to način za zadržanje vrhunskih strokovnjakov, meni.
