Strokovnjaki o izzivih zdravstvene oskrbe bolnikov z diseminiranim plazmocitomom

V Državnem zboru je danes potekal strokovni posvet ključnih deležnikov o zagotavljanju vzdržne zdravstvene oskrbe bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, neozdravljive oblike krvnega raka. Oskrba teh bolnikov je v Sloveniji za zdaj na visokem nivoju, vseeno pa obstajajo šibka področja kot je celostna rehabilitacija, menijo strokovnjaki.

Raziskovalni oddelek mednarodne medijske hiše The Economist, The Economist Impact, je pred kratkim objavila analizo zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo obliko krvnega raka diseminiranim plazmocitomom v Srednji Evropi in Baltskih državah, vključno s Slovenijo. Slovenija je po rezultatih raziskave na tem območju prva glede oskrbe bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, vendar pa je glede na pričakovane trende, ki bodo prinesli dodatno ekonomsko breme za zdravstveni sistem, potrebno poskrbeti za sistemsko ureditev posameznih področij tudi v prihodnje.

Diseminiran plazmocitom je drugi najpogostejši krvni rak, ki predstavlja 10 odstotkov krvnih rakov na svetu in 15 odstotkov v zahodnih državah, zanj pa trenutno ni zdravila. Bolniki doživljajo številne ponovitve bolezni, z vsako ponovitvijo je možnosti zdravljenja manj, je na posvetu pojasnil višji svetovalec pri The Economist Impact Gerard Dunleavy.

Med letoma 2022 in 2050 se bo število bolnikov z diseminiranim plazmocitom letno povečalo za skoraj 55 odstotkov, kažejo projekcije. Dunleavy je poudaril, da se morajo zdravstveni sistemi zato razvijati in se pripraviti na vse večje breme, da bi pacientom zagotovili optimalne rezultate.

Od leta 2000 se je mediana preživetja bolnikov z diseminiranim plazmocitom podaljšala za približno tri leta in zdaj znaša 10 let. Teh izboljšav pa ni mogoče opaziti povsod. “Podatki iz resničnega sveta tako kažejo na velike razlike v klinični oskrbi raka med državami zahodne Evrope ter državami srednje in vzhodne Evrope. Stopnje umrljivosti zaradi diseminiranega plazmocitoma so v Srednji in Vzhodni Evropi še vedno višje v primerjavi z Zahodno Evropo,” je izpostavil.

Slovenski bolniki z diseminiranim plazmocitomom imajo dostop do zavidljivih zdravil, je na posvetu izpostavil vodja transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Matjaž Sever. “Vsi hematologi in vsi vpleteni obravnavamo bolnike po nekih modernih zahodnih standardih in ne zaostajamo za kolegi,” je zatrdil. Zelo dobro je po njegovih besedah tudi povezovanje hematologov in izobraževanje zdravnikov na primarnem zdravstvenem nivoju.

Po navedbah izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristine Modic so v slovenskem zdravstvenem sistemu tudi nekatere vrzeli. Pri tem je izpostavila slab dostop do kliničnih študij.

Izpostavila je tudi pomanjkanje standardizirane celostno rehabilitacijo za vse bolnike ter posebne rehabilitacije za mlajše delovno aktivne bolnike, ki bi jim omogočila vrnitev na delo. “Še eno področje, ki ga želimo organizacije bolnikov odpreti, je paliativna oskrba, ki na žalost ni dobro dostopna za področje cele onkologije,” je poudarila.

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver je medtem izpostavil pomen stalnega izobraževanja splošnih zdravnikov, da ti prepoznajo simptome diseminiranega plazmocitoma in hitro ukrepajo. Hkrati je poudaril, da je v Sloveniji majhno število kliničnih študij zaradi majhnosti države in pomanjkanja kadrov, ki bi se ukvarjali z zapletenimi procesi, ki jih klinične preiskave zahtevajo.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je dejala, da na ZZZS skrbijo za enako dostopnost in obravnavo vseh zavarovanih oseb in za to si bodo prizadevali tudi v prihodnje. Pri tem je izpostavila velik pomen racionalnega ravnanja z zdravili, ki bo po njenih besedah omogočil prihranek razpoložljivih sredstev.

Back to top button