V Ljubljani so predstavili monografijo Kazensko pravo in infekcijske bolezni. V njej so strokovnjaki za kazensko-materialno pravo, medicino in pravno zgodovino raziskovali in ugotovili, da je struktura inkriminacije na področju kazenskega prava v povezavi z infekcijskimi boleznimi nenavadno zasnovana, kar onemogoča ciljno usmerjen kazenski pregon.
Strokovnjaki so v monografiji analizirali, ali ima Slovenija dobro, sodobno in zdravstvenim izzivom prilagojeno kazensko pravo, s pomočjo katerega se lahko učinkovito odziva na širjenje infekcijskih bolezni.
Soavtor Boštjan Valenčič, sicer višji državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu, je za STA pojasnil, da so avtorji v znanstveni monografiji Kazensko pravo in infekcijske bolezni preučevali kazenskopravno odzivanje na infekcijske bolezni. Zaznali so številne težave tako pri politiki pregona kot pri “strukturi inkriminacije”.
“Ugotovili smo, da je struktura inkriminacije nenavadno zasnovana in to onemogoča slovenskemu pravosodju ciljno usmerjen kazenski pregon ravnanja v nasprotju s predpisi, ko se pojavi pač neka nevarna infekcijska oziroma nalezljiva bolezen,” je povedal. Iz trenutne zakonodaje namreč izhaja, da mora posameznik bolezen nujno razširiti na vsaj še enega človeka, da se lahko proti njemu sproži kazenski postopek.
V zaključku monografije so avtorji po besedah Valenčiča podali predlog sprememb zakonodaje. Pričakuje, da bosta predlog preučila ministrstvo za zdravje in vlada. Sicer pa se nadeja, da se bo o problematiki govorilo in našlo zavidljivo rešitev.
Spodbuda za nastanek raziskave je bila epidemija covida-19. Kot je v uvodnem nagovoru povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinja Bojana Beović, je epidemija zdravnikom, ki so želeli z večinoma strokovno utemeljenimi ukrepi preprečiti prenose bolezni, povzročila veliko težav. Spoznali so, da preprečevanje širjenja bolezni ni mogoče, če ti ukrepi nimajo ustrezne pravne podlage, je pojasnila.
Soavtor monografije Damjan Korošec, sicer profesor na ljubljanski pravni fakulteti, pa je v nagovoru poudaril, da doslej v Sloveniji na tem področju ni bilo resnih raziskav.
Ob tem je sicer pojasnil, da je kot avtor knjige prejel več kot 150 elektronskih sporočil z grožnjami, tudi takih, v katerih so mu želeli smrt.
Monografija je izšla decembra lani v založbi Uradnega lista RS. Njeni avtorji so poleg Valenčiča in Korošca še Jan Krajnik, Zvonka Zupanič Slavec, Vid Žepič in Marko Kambič.
