Slovenija na antidepresivih
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije kar 3,8 odstotka svetovnega prebivalstva trpi za klinično depresijo, kar pomeni, da je v tem stanju 280 milijonov ljudi. Število ljudi z diagnosticirano depresijo vsako leto vztrajno narašča. Povečana uporaba antidepresivov na globalni ravni in pri nas torej ni presenetljiva. Podatki za Slovenijo kažejo, da so število izdanih receptov za antidepresive in stroški zanje vse večji. V letu 2024 se je v Sloveniji število dnevnih odmerkov teh zdravil povečalo za več kot 12 milijonov glede na leto 2015, stroški pa so se v enakem obdobju zvišali za okoli dva milijona.
Antidepresive najpogosteje predpisujejo zdravniki družinske medicine, kar ni presenetljivo, če vemo, da je psihiatrov po povpraševanju sodeč premalo in so čakalne vrste neskončno dolge. V letu 2024 so predpisali 41,3 odstotka antidepresivov, psihiatri 30,9 odstotka, zdravniki splošne medicine pa 14,3 odstotka. V Sloveniji je bilo v minulem letu skupaj izdanih 686.145 receptov za antidepresive, zdravstvena blagajna pa je v ta namen porabila 13.344.485 evrov. V zadnjih desetih letih se je strošek dvignil za dva milijona.
Antidepresivi so tretja najpogosteje predpisana skupina zdravil v Sloveniji. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je povprečno antidepresive prejemalo 7,6 odstotka populacije, najpogosteje so jih predpisovali v zasavski in koroški regiji. Najpogosteje predpisani antidepresivi so iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina, gre za zdravila s sertralinom. V letu 2024 je bilo za te predpisanih 373.898 receptov v vrednosti skoraj 6,1 milijona evrov.
Na NIJZ sicer poudarjajo, da depresija ni edini razlog za porast predpisovanja antidepresivov, temveč gre tudi za spremembe klinične prakse predpisovanja zdravil. Manj se predpisujejo anksiolitiki, hipnotiki in sedativi, ki jih nadomeščajo antidepresivi. Ko gre za zdravila iz skupine antipsihotikov je bilo leta 2015 iz zdravstvene blagajne namenjenih 10.188.278 evrov, lani pa 10.421.903 evrov. V zadnjih desetih letih so zdravstveno blagajno antipsihotiki najmanj stali leta 2017, in sicer 8.459.514 evra. Zdravniki so lani izdali 389.834 receptov za tovrstna zdravila.
Višja poraba antidepresivov in antipsihotikov je do neke mere pričakovana tudi zaradi višanja življenjske dobe, saj se antidepresivi uporabljajo tudi namesto pomirjeval. Iz tega razloga je lahko višja poraba antidepresivov tudi ugoden trend, saj mu lahko sledi občuten padec uporabe pomirjeval, ki povzročajo odvisnost. Psihiatrinja Vesna Švab, ki je tudi članica svetovalne skupine Svetovne zdravstvene organizacije na področju duševnih, nevroloških motenj in odvisnosti, pravi, da je problem večplasten in da je trend naraščanja zagotovo treba pripisati tudi medikalizaciji in biologizaciji problemov na področju duševnega zdravja. Ne smemo se slepiti, da je povečanje predpisovanja antidepresivov posledica stresa v vsakdanjem življenju in ni načrtno vzpodbujeno s strani farmakološke industrije.
Švab opozarja, da se duševne motnje razlaga kot težave v delovanju možganov, iz česar eksplicitno izhaja, da je treba možgane »popraviti«. Človekovo doživljanje sebe in okolice pa je seveda odvisno od marsičesa, kar se nam dogaja v življenju, od zlorab, nasilja, revščine in osamljenosti do telesnih bolezni. Treba se je le vprašati, v katerih primerih bi morali za zmanjševanje predpisovanja antidepresivov sprožiti druge pomembne in učinkovite pristope. Samo s sodelovanjem različnih služb in solidarnostjo skupnosti ustvarjamo varno okolje za duševno zdravje.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko delodajalci od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišejo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj, med katere sodijo tudi duševne motnje. Kot rečeno, duševne stiske v Sloveniji naraščajo, ob tem pa so čakalne dobe za psihiatrično in psihoterapevtsko obravnavo še vedno predolge, zlasti za otroke in mladostnike. Cilj zdravstvene reforme mora biti omogočiti dostop do pomoči na pravičen, učinkovit in pravočasen način. Le na ta način bomo zmanjšali predpisovanje različnih tablet, ki služijo kot skrajni ukrep.
Simon Smole
