S tednom cepljenja obeležujemo 50 let od vzpostavitve razširjenega programa cepljenja

Z evropskim in svetovnim tednom cepljenja, ki potekata v teh dneh, obeležujemo tudi 50 let od vzpostavitve razširjenega programa cepljenja, ki je omogočil cepljenje proti šestim otroškim boleznim – tuberkolozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in ošpicam, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Evropski teden cepljenja se je začel v nedeljo in bo potekal do sobote, svetovni teden cepljenja pa se je začel danes in bo potekal do konca aprila. Na NIJZ so zato pripravili kampanjo na družbenih omrežjih, ki jo posvečajo zanimivim dejstvom o cepljenju, s katerimi želijo javnost ozavestiti o pomenu cepljenja.

Tako so pripravili grafike, ki jih je mogoče deliti na družbenih omrežjih in prikazujejo časovnico cepljenja na slovenskem, ki se je s cepljenjem proti črnim kozam začelo okoli leta 1800. Ob tem opozarjajo, da so črne koze edina nalezljiva bolezen, ki je bila doslej izkoreninjena z množičnim cepljenjem po vsem svetu. Leta 1980 jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) tako razglasila za izkoreninjeno.

Smrtnost bolezni črnih koz je bila sicer izjemno visoka, saj je umrla tretjina okuženih, preživeli pa so trpeli za simptomi, kot so slepota, iznakaženost in neplodnost. Virus črnih koz, ki je med prebivalstvom krožil več tisočletij je danes shranjen le še v dveh posebej varovanih laboratorijih v ZDA in Rusiji.

Poimenovanje cepiva (vacina) pa izhaja iz latinske besede za kravo (vacca), saj so prvo cepivo proti črnim kozam razvili na podlagi izcedka iz mehurčka kravjih koz na roki lokalne mlekarice.

Ena od bolezni, proti kateri se lahko cepimo, a še vedno povzroča veliko smrti, je gripa. Sezonska gripa po vsem svetu povzroči 650.000 smrti letno, precepljenost pa je v Sloveniji nizka, saj se je v lanski sezoni proti njej po podatkih NIJZ cepilo 6,1 odstotka prebivalstva.

Razvoj cepiva proti gripi se je sicer začel v času španske gripe, ki je bila najbolj razširjena v letih 1918 in 1919. Za njo je v začetku 20. stoletja zbolelo 500 milijonov ljudi, med 20 in 50 milijonov ljudi je tudi umrlo.

Znanstveniki so se že takrat lotili izdelave cepiva proti gripi, a so se osredotočili na napačen patogen. Prvo cepivo je bilo tako registrirano za širšo uporabo leta 1945, ker virus hitro mutira, pa morajo znanstveniki cepivo proti gripi ustvarjati vsako leto znova.

Na NIJZ s kampanjo opozarjajo tudi na pomembnost cepljenja proti ošpicam in otroški paralizi. Vsebine so dostopne na spletni strani NIJZ.

Back to top button