V organizaciji NIJZ in v sodelovanju z ministrstvom za zdravje se je danes začela dvodnevna 2. nacionalna konferenco obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Z znanjem do zmernosti. Konference se udeležuje 200 strokovnjakov iz Slovenije, sodelujejo tudi nekateri mednarodno priznani strokovnjaki s področja nekemičnih zasvojenosti, so sporočili z NIJZ.
V Sloveniji nekemične zasvojenosti naslavlja nacionalni program za duševno zdravje 2018-28, program Mira, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Udeležence je uvodoma nagovoril generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec, ki je poudaril, da področje nekemičnih zasvojenosti prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv tudi na NIJZ. V zadnjih letih so se okrepile aktivnosti na tem področju, pa tudi promocija zdravja ter preventivne aktivnosti in obravnave nekemičnih zasvojenosti.
Vesna Marinko z ministrstva za zdravje je povedala, da “gre v praksi za dva programa specialistične zunaj bolnišnične in bolnišnične dejavnosti pri nekemičnih zasvojenosti tako za otroke in mladostnike kot odrasle, ki potrebujejo hospitalizacijo oziroma poglobljeno obravnavo ter dodatne podporne oblike pomoči. Oba programa že uspešno pomagata ljudem, kar jih zelo veseli.
“Učinkovito obvladovanje nekemičnih zasvojenosti zahteva vzpostavitev celostnega pristopa. Pot do tega k naslavljanju problematike pa jasno zahteva še mnoga raziskovalna prizadevanja, ki bodo podlaga za izbiro ustreznih metod k preprečevanju in obravnavi nekemičnih zasvojenosti,” je poudarila psihologinja Špela Selak. Ker se mnoge izmed oblik prekomernega vedenja pojavljajo že pri otrocih in mladostnikih, nadaljujejo pa se tudi v odraslosti, sta kakovostno in pravočasno preprečevanje ter obravnava po njenem mnenju izrednega pomena.
Pri nas se pogosto srečujemo z zasvojenostjo z igrami na srečo. Po podatkih NIJZ o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 lahko znake zasvojenosti prepoznamo pri 4,3 odstotka igralcev iger na srečo. Ob tem je pri mlajših uporabnikih (15-19 let) in pri moških tveganje za zasvojenost izrazito višje kot pri starejših in ženskah. V primerjavi z digitalnimi oblikami zasvojenosti je slednja že dlje časa prepoznana kot duševna motnja, vseeno pa je ravno razvoj digitalnih tehnologij pomembno spremenil prevladujoče oblike igranja iger na srečo.
Po besedah psihiatra in vodje dnevne bolnišnice za zasvojene z igrami na srečo na Kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan v Zagrebu Davorja Bodorja k razvoju zasvojenosti z igrami na srečo ključno prispevajo spletne igralnice. V zadnjem času vse pogosteje iščejo pomoč tudi pacienti s težavami pri trgovanju s kriptovalutami.
O psiholoških vidikih zasvojenosti z videoigrami je na konferenci spregovoril Halley Pontes z londonske Šole za psihološke znanosti, Birkbeck. Izpostavil je ugotovitve nedavne obsežne študije, da igralci z znaki zasvojenosti z videoigrami tedensko v povprečju igranju namenijo 34-40 ur. Negativni učinki igranja se pri teh posameznikih najpogosteje kažejo na izobraževalnem ali kariernem področju, neredko pa tudi na njihovem duševnem zdravju in družinskih odnosih, je še dodal.
