
V Gledališču Koper je včeraj potekala tiskovna konferenca ob napovedi prve letošnje otroške predstave Favole al telefono oziroma Pravljice po telefonu, ki temelji na delu italijanskega pisatelja Giannija Rodarija. Njegove zgodbe z nenavadnimi junaki in nepričakovanimi preobrati že desetletja navdihujejo mlade bralce, tokrat pa jih bodo v režiji Jake Ivanca nagovarjale tudi k razmisleku o odvisnosti od pametnih telefonov in spodbujale k odkrivanju sveta onkraj zaslonov.
Rodarijeve zgodbe so Slovencem poznane že od leta 1967, ko je izšel mladinski roman Modra puščica, sledile so pravljice Vid v televizorju in zbirka Torta na nebu. Leta 1974 smo dobili še prevod zbirke Pravljice po telefonu v priredbi Eveline Umek, ki je navdihnila tudi tokratno predstavo, ki pripoveduje o trgovskem potniku gospodu Bianchiju, ki je svoji hčerki vsak večer ob deveti uri po telefonu pripovedoval zgodbe, da je lažje zaspala.
Režiser Jaka Ivanc je za uprizoritev, skupaj z igralcem Francescom Borchijem, izbral šest pravljic, katerih rdeča nit so vrednote, za katere verjame, da so izjemno pomembne:»Verjamem, da vsak poskuša zvečer skozi pravljice otrokom posredovati življenjske vrednote, ki jih tudi sam zagovarja. Sicer ne vem, koliko staršev danes otrokom še bere pravljice, a upam, da jih je čim več. Moja želja pa je, da bi po ogledu predstave še več staršev poseglo po pravljicah in jih zvečer bralo svojim otrokom.«
Preteklost in sedanjost telefona na odru
Predstava je postavljena v okolje, ki spominja na starinarnico, v kateri se nahajajo stari predmeti, kot so telefonske slušalke z vrtljivo številčnico, s čimer želi odpreti tudi razpravo o razlikah med komunikacijo nekoč in danes. Ivanc je poudaril, da so telefoni danes:»postali nekakšne črne tablice, ki so vse prej kot zgolj telefon. Imajo dostop do interneta in številne druge funkcije, medtem ko je bil včasih telefon preprost – z žico pripet v steno, kar te je prostorsko omejevalo. Takrat je bil telefon res samo telefon. Želim si, da bi mladi razumeli, da je tudi danes telefon lahko preprosto zgolj telefon.«
Dvojezičnost kot izziv in priložnost
Posebnost predstave je, da bo najprej uprizorjena v italijanskem jeziku, avgusta pa tudi v slovenščini. V sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper (ZRS Koper) so ustvarjalci želeli raziskati, kako se bodo mladi gledalci odzvali na italijanski jezik, ki je v zadnjih letih med njimi manj prisoten, kot je bil nekoč. Dr. Lucija Čok je izpostavila, da je pomembno »preizkusiti, ali bodo otroci razumeli besede v italijanščini in ali bodo razumeli sporočilo predstave.«
Francesco Borchi o izzivih in čarih dvojezičnih predstav
V preteklosti se je že preizkusil v dvojezični predstavi Peter in volk, ter delil svoje vtise o tokratnem projektu:»Kot igralcu, ki govori italijansko, in se je slovenščine naučil šele nedavno, mi to predstavlja velik izziv. Pomembno je, da sem kot igralec odprt za nove stvari ter pristope in lahko delujem tudi izven cone udobja.«
JAN SLAPAR