Recenzija: Etceteral – Kimatika

Nov album Kimatika benda Etceteral je izšel 5. septembra pri založbi Glitterbeat oziroma njeni podzaložbi, fokusirani na globalno inštrumentalno glasbo tak:til, in bil v živo obelodanjen na legendarnem prizorišču nekdanjega KUD France Prešeren. Slednji ravno od omenjenega datuma ponovno deluje pod imenom 1912 Trnovo. 

V triu delujeta saksofonist Boštjan Simon ter bobnar Marek Fakuč, oba nekdanja učenca bobnarja in tolkalca Zlatka Kaučiča, ki mu je posvečen tudi komad Zlatko, trojec pa vizualno zaznamuje VJka Lina Rica, s katero Fakuč deluje v eksperimentalnem ansamblu Marta Fakuch, oba pa sta tudi del nove sedmeroglave programske ekipe 1912, kar je verjetno botrovalo temu, da so album v živo razkrili prav tam. 

Na tretjem albumu zasedbe najdemo deset skladb, ki so bile v zaporedju odigrane tudi na predstavitvenem koncertu. Živa organska izvedba je seveda neprimerljiva z albumsko izkušnjo poslušanja doma, a so skladbe tretjega albuma kompozicijsko najbolj trdno do sedaj zasidrane tudi za živo izvedbo in ne dovoljujejo prav dosti odvodov, k čemur sta pred izidom nakazala že singla Ljolo in Guesaldo. Čeprav gre še vedno za bend, ki prestopa meje jazza in rocka ter se vedno bolj najbolj nagiba k eksperimentalni elektroniki, je eksperiment tokrat najbolj nadzorovan in zvočno večslojno intenziven. Hkrati je poln vznemirljivih sekvenc, radoživih in včasih hitro menjajočih se ritmov in privlačno globokih saksofonskih vstopanj. Večplastno bogata gibanica, ki je redko kontemplativna in bolj teži po izstrelitvi v vesolje, bi s tega vidika zlahka delovala tudi kot plesni set za bolj zahtevne plesalce na poliritme.

Album v tej luči predstavlja ukročen hibrid med Litošt, Trus!, Eating Sports, Marto Fakuch in še katerim od kolektivov, v katerih sta delovala ali še delujeta inštrumentalista. Album pa je verjetno tudi eden najlepših in inteligentnejših prerezov dosedanjega dela obeh glasbenikov – enega najdrznejših domačih saksofonistov, ki navdušeno raziskuje tudi efekte in sintetizatorje ter enega najraznovrstnejših tolkalcev pri nas, ki mu akustična bobnarska baterija prav tako ni prinesla dovoljšnjega zadovoljstva. Vse skupaj pa barva Lina Rica, izkušena mojstrica vizualij, ki se je v Trnovem s spreminjajočimi projekcijami ritmično pripenjala na skladbe albuma in zvočnim vibracijam dajala podobe oziroma najraznovrstnejše vzorce in seveda za vsak komad v drugi vizualni niansi, a vedno v rdeči niti v celoti preigranega albuma. Kakor različne zvočne vibracije vplivajo na materijo, kar raziskuje ravno kimatika.

Etceteral je zmagoslavna slušna izkušnja, ki ujame duha sodobnega sveta. Futuristična glasba za optimistično prihodnost.

Brigita Gračner