Premik ure na zimski čas: Zakaj še vedno premikamo uro in kako to vpliva na nas?

V noči iz sobote na nedeljo bomo znova prestavili uro na zimski čas. Kljub temu, da se je evropski parlament odločil, da bi bilo premikanje ure potrebno ukiniti, bomo tudi letos konec oktobra kazalce obrnili za eno uro nazaj. Premik ure se zdi mnogim nepotreben in neprijeten, zato se vedno znova poraja vprašanje: Zakaj še vedno prestavljamo uro?

Zgodovina premikanja ure

Pred letom 1908 smo vsi uporabljali izključno zimski čas, saj ur tedaj niso premikali. Prvi, ki je predlagal uvedbo poletnega časa, je bil angleški gradbenik William Willet, ki je menil, da bi s tem lahko na globalni ravni varčevali z energijo. Prva država, ki je to idejo sprejela, je bila Kanada, med evropskimi državami pa je leta 1916 prva začela premikati uro Nemčija, osem let za Kanado. V Sloveniji smo z uvedbo premikanja ure začeli šele leta 1983. Nemčija je bila prva država, ki je med prvo svetovno vojno premaknila uro na poletni čas, da bi zmanjšala porabo goriva za razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so prakso večinoma opustili, a so jo zaradi energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih znova obudili.

Danes premikanje ure med zimskim in poletnim časom uporablja več kot 70 držav po svetu, čeprav ne vse na isti dan. Namen tega sistema je bil čim boljše usklajevanje dnevne svetlobe z delovnim časom, šolskimi urami in drugimi dejavnostmi. Dodatna ura svetlobe naj bi prispevala k prihranku energije.

Vpliv na zdravje
Premik ure na zimski ali poletni čas lahko močno vpliva na naše telo in zdravje. Ljudje imamo notranjo biološko uro, ki se imenuje cirkadiani ritem. Ta ritem je močno povezan z dnevno svetlobo, zato lahko vsaka sprememba časa poruši naravni ritem spanja in budnosti. Posledice so lahko utrujenost, motnje spanja, zmanjšana koncentracija in povečana razdražljivost.

Raziskave so pokazale, da je večina ljudi najbolj prizadeta spomladi, ko se ura prestavi naprej in izgubimo eno uro spanca. Tudi jesen ni povsem brez težav, čeprav pridobimo eno uro spanja. Telo se mora vseeno prilagoditi na novo rutino, kar lahko traja nekaj dni ali celo tednov. Nekateri raziskovalci so ugotovili tudi povečano tveganje za srčne infarkte v prvih dneh po premiku ure, predvsem spomladi. Študija iz leta 2016 je pokazala, da je prestavitev ure na zimski čas lahko povezana tudi z depresijo. Ljudje cenijo dodatno uro dnevne svetlobe, ki jo z zimskim časom izgubijo, kar vodi v povečano negativno razpoloženje, v nekaterih primerih celo v depresijo.

Kako si lahko pomagamo?
Premik ure je neizogiben, a kljub temu lahko storimo nekaj stvari, da zmanjšamo negativne posledice. Ena od najpomembnejših stvari je, da začnemo pripravljati svoje telo na spremembo že nekaj dni prej. Če vnaprej postopoma prilagodimo svoj urnik spanja za 15–30 minut, bo telo lažje prešlo na nov časovni režim.

Poleg tega je priporočljivo, da na dan premika ure preživimo več časa na prostem in izkoristimo dnevno svetlobo, saj to pomaga pri ponovni naravnavi notranje ure. V dnevih po premiku ure se izogibajte napornim dejavnostim pozno zvečer, prav tako pa poskrbite za ustrezno sprostitev pred spanjem, kot so branje, meditacija ali kopel. Dodatno lahko pomagajo prehranska dopolnila, kot je melatonin, ki naravno uravnava spanec, vendar se pred uporabo posvetujte z zdravnikom.

Zakaj še vedno premikamo uro?
Čeprav je bil glavni razlog za premikanje ure na začetku varčevanje z energijo, danes to ni več tako pomemben dejavnik. Tehnološki napredek in bolj učinkovite osvetlitve, kot so LED žarnice, so zmanjšali potrebo po energijskih prihrankih, ki jih prinaša premikanje ure.

V zadnjih letih se vedno več strokovnjakov in znanstvenikov sprašuje o smiselnosti premikanja ure. Raziskave so pokazale, da prilagajanje na spremembo časa negativno vpliva na človekov cirkadiani ritem, kar lahko povzroči utrujenost, motnje spanja in celo poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Poleg tega številni ljudje menijo, da poletni čas bolj ustreza sodobnemu načinu življenja, saj omogoča več popoldanske svetlobe, kar spodbuja aktivnosti na prostem in izboljšuje splošno počutje.

Kljub temu praksa premikanja ure še vedno ostaja, saj Evropska unija še ni uspela dokončno sprejeti odločitve o njeni ukinitvi. Leta 2019 je Evropski parlament glasoval za ukinitev premikanja ure, vendar se države članice do danes še vedno razhajajo v mnenjih glede tega, ali bi obdržale poletni ali zimski čas. Nekatere države podpirajo stalni poletni čas, ker prinaša več svetlobe popoldne, druge pa stalni zimski čas, saj bolj ustreza naravnemu biološkemu ritmu ljudi. Slovenska vlada se nagiba k uvedbi zimskega časa, medtem ko so se prebivalci v anketah izrazili v prid poletnemu času. Na Hrvaškem pa zaradi pozitivnega učinka na turizem podpirajo poletni čas.

Glede na trenutno stanje se zdi, da bomo uro premikali še nekaj let, dokler se države članice EU ne bodo dogovorile, kateri čas obdržati. Evropska komisija je že sporočila, da bomo uro premikali vsaj do leta 2026.

Petra Znoj

Back to top button