
Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj je objavila poročilo, ki poudarja napredek na področju farmacevtskih inovacij. Poročilo kaže, da inovacije na področju preprečevanja in zdravljenja obetajo občutno zmanjšanje bremena bolezni, kar odpira vrata novim možnostim za paciente in obljublja pomembne izboljšave v zdravstveni oskrbi.
Poročilo Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj poudarja napredek na področju farmacevtskih inovacij, vključno s preboji na področju redkih bolezni, celičnih in genskih terapij, nevroloških zdravljenj in tehnologije mRNA. Evropa mora posodobiti regulativne okvire, da bo zagotovila pravočasen dostop bolnikov do zdravljenja, so sporočili iz Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb.
Kot so zapisali, poročilo razkriva izjemne spremembe pri boleznih, ki vplivajo na našo družbo. Starajoče se prebivalstvo, podnebne spremembe, življenjski slog in odpornost na antimikrobna sredstva so namreč le nekateri od dejavnikov, ki oblikujejo prihodnost zdravstva, so navedli v sporočilu za javnost.
Bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni, demenca in kronična obstruktivna pljučna bolezen, so v porastu. Približno 20 do 30 milijonov Evropejcev trpi za redkimi boleznimi, medtem ko so duševne motnje, kot je na primer depresija, še vedno izjemno kompleksne in globoko vplivajo na kakovost življenja. In ljudje, ki živijo s takšnimi boleznimi, nujno potrebujejo nova zdravljenja, so navedli.
Podatki kažejo, da je Evropska agencija za zdravila do novembra 2024 izdala 97 novih dovoljenj za promet, od tega 56 za nove aktivne snovi – kar je povečanje v primerjavi z letom 2023, ko je bilo izdanih 77 dovoljenj in 39 novih aktivnih snovi.
Onkologija ostaja največje področje kliničnih raziskav in tudi prioriteta, saj predstavlja skoraj tretjino vseh preskušanj oz. 29 odstotkov. Zlasti genske in celične terapije trenutno kažejo velik potencial pri zdravljenju raka. Klinična preskušanja se osredotočajo na napredovalne in metastatske rake, kot so rak pljuč in dojke ter raki z nizko stopnjo preživetja, kot je na primer rak trebušne slinavke in debelega črevesa.
Prav tako se je med letoma 2018 in 2023 povečal delež kliničnih preskušanj na področjih terapij za srčno-žilne bolezni, infekcijske bolezni in reproduktivno zdravje.
Poročilo izpostavlja ključne inovacije, ki obljubljajo preobrat v zdravstveni oskrbi in prinašajo upanje bolnikom z najtežjimi boleznimi. Ena od osrednjih tem je boj proti odpornosti na antimikrobna sredstva. Od leta 2021 je bilo začetih 52 kliničnih preskušanj za razvoj cepiv proti Streptococcus pneumoniae, ki bi lahko zmanjšala okužbe, uporabo antibiotikov ter podaljšala življenjsko dobo novih antibiotikov. A žal ostaja razvoj na tem področju šibek, saj so trenutno v razvoju le štirje inovativni antimikrobni pripravki, kar opozarja na potrebo po dodatnih spodbudah za oživitev tega ključnega segmenta.
Na področju kroničnih virusnih okužb so v razvoju tri profilaktična cepiva proti virusu Epstein-Barr, povezanih z multiplo sklerozo in določenimi vrstami raka. Prva odobritev teh cepiv je pričakovana v naslednjih tridesetih letih, kar bi lahko znatno zmanjšalo pojavnost teh bolezni in s tem tudi družbene stroške.
Medtem pa mRNA tehnologija, ki se je med pandemijo izkazala za revolucionarno, odpira nova obzorja pri zdravljenju raka. Prva odobritev mRNA terapij za raka je pričakovana v prihodnjem desetletju, kar bo pacientom omogočilo personalizirane in učinkovitejše možnosti zdravljenja.
Velika depresivna motnja, ki prizadene približno 32 milijonov Evropejcev, ostaja eno od ključnih področij raziskav. Od leta 2019 je bilo v Evropi začetih 248 kliničnih preskušanj, osredotočenih na izboljšanje nevroplastičnosti možganov, kar bi lahko pomembno vplivalo na zdravljenje te pogosto izčrpavajoče bolezni.
Genske terapije prinašajo revolucijo v zdravljenju redkih bolezni, ki povzročajo invalidnost. Od leta 2022 je bilo začetih 175 kliničnih preskušanj, osredotočenih predvsem na nevrološke in nevromuskularne motnje. Med njimi je Duchennova mišična distrofija, za katero se pričakuje, da bodo genske terapije pridobile odobritev v naslednjih petih letih, s čimer bi se izboljšala kakovost življenja bolnikov in upočasnilo napredovanje bolezni, so še zapisali v sporočilu za javnost.