Pokojninska reforma: obrat Levice proti delavcem?
Nekateri sindikati in civilnodružbene organizacije, ki po lastnih besedah povezujejo več deset tisoč delavcev iz najrazličnejših panog, so ustanovili zavezništvo proti predlogu pokojninske reforme pod nazivom »Delavska koalicija«. Pred parlamentom so predstavili poziv poslancem k vložitvi amandmajev na pokojninsko reformo, na katerega se poslanci niso odzvali. Predlog pokojninske reforme naj bi bil, ne glede na ponavljajoča se vladna zagotovila o »širokem konsenzu«, sprejet v krogu, ki ni omogočil resne razprave z delavstvom.
Predlagani amandmaji Delavske koalicije se dotikajo členov o dvigu pogoja za pridobitev starostne pokojnine, podaljšanju obdobja za izračun pokojninske osnove ter novo obliko indeksacije, ki zmanjšuje usklajevanje pokojnin z rastjo plač, v zameno za usklajevanje z inflacijo. Pokojnine se bodo sicer še pet let (do 2030) usklajevale polovično z inflacijo in polovično z rastjo plač, čez 15 let pa naj bi bila uskladitev z rastjo plač 20-odstotna in z inflacijo 80-odstotna. Konferenca sindikatov zavarovalništva je opravila neodvisen izračun, ki nakazuje, da bo po novem načinu izračuna vrednost pokojnin čez 30 let pomenila, da bo kar 80 odstotkov vseh pokojnin pod mejo minimalne plače.
Če predpostavimo, da na dolgi rok plače rastejo hitreje kot inflacija, to pomeni, da bodo pokojnine dejansko rasle počasneje. Tako dolgoročne napovedi – za obdobje čez 35 let – so vendarle neutemeljene, na ta očitek odgovarjajo na pristojnem ministrstvu. Njihov argument je, da se bo skoraj zagotovo vmes sprejelo še kakšno pokojninska reforma in da je za višino pokojnine v prvi vrsti bistvena višina plače (poleg dolžine zavarovalne dobe), zato je tudi za blaginjo bodočih upokojencev ključno, da bi se v bodoče plače zviševale. S tem pa odgovornost za nizke pokojnine prelagajo na področje plač, ki so odvisne tudi od dogajanja na trgu. Tudi po optimističnih napovedih, ki kažejo, da bi bile izhodiščne pokojnine po reformi lahko za nekatere nekoliko višje, bodo upokojenci zaradi manj ugodnega usklajevanja s plačami dolgoročno na slabšem – njihova kupna moč bo ves čas padala, so prepričani v Delavski koaliciji.
Na očitek, da je postopno zvišanje upokojitvene starosti s 60 oziroma 65 let na 62 oziroma 67 let nedopustno, na ministrstvu odgovarjajo, da reforma še ne pomeni, da se bodo vsi dejansko upokojili pri teh letih. Upokojitveno starost si bo možno znižati z delom pred dvajsetim letom, z uveljavljanjem otrok in vojaščine, za upokojitev pa bo še vedno zadoščalo 40 let dobe. Kdor bo dejansko moral delati dlje, bo za več kot 40 let dobil dodatne odmerne odstotke. Če boste torej šli v vojsko ali garali v dijaških letih, boste lahko šli prej v pokoj. Tisti, ki pri 65 letih še ne bodo dopolnili 40 let dobe, pa bodo morali delati do 67. leta. Po besedah »koalicije« bodo morali tako številni delati dlje, kar je nesprejemljivo še zlasti za fizično naporne poklice, kot so gradbeništvo, zdravstvo in industrijo.
Zaradi podaljšanja referenčnega obdobja, pravijo tisti, ki so reformo pripravili, bo pokojnina v večji meri odražala dejansko vplačane prispevke. Referenčno obdobje zdaj zajema 24 let zavarovanja, medtem ko reforma po končanem prehodnem obdobju predvideva 40 let zavarovanja, pri čemer bo odštetih pet najslabših let. Po novem bodo torej na slabšem tisti, ki jim je plača zelo nihala, prekarni delavci in vsi, ki so del svoje poklicne poti preživeli na nižje plačanih delovnih mestih.
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti reformo brani z argumentom, da bi se ob morebitni gospodarski krizi pokojninski sistem brez reforme hitro znašel v krizi. Ob tem je dodal, da zaradi pobudnikov referenduma obstaja tveganje, da bo treba reformo pripravljati med krizo. Mesec je kot dosežka reforme izpostavil sistemsko urejeno božičnico in lažje pogoje za pridobivanje varnostnega dodatka. Sporna pokojninska reforma bo predvidoma sprejeta še pred začetkom parlamentarnih počitnic sredi julija. Po sprejetju zakona bo Delavska koalicija imela sedem dni, da zbere potrebnih 2.500 podpisov za sprožitev postopka razpisa referenduma. V začetku jeseni bodo nato začeli zbirati 40.000 overjenih podpisov, kar je pogoj za razpis zakonodajnega referenduma. Njihov krovni slogan je: »Ustavimo pokojninsko prevaro! Vsi na referendum.«
Simon Smole
