Podatkovna platforma Zdravje v občini, ki v Sloveniji deluje že 10 let, je zelo pomembno orodje za pregled kazalnikov zdravja v vseh slovenskih občinah in primerjavo s slovenskim in regionalnim povprečjem, so izpostavili udeleženci današnje okrogle mize v organizaciji NIJZ. Ti podatki so pomembno orodje za izboljševanje zdravja, menijo.
Podatkovna platforma Zdravje v občini je nepogrešljivo orodje za spremljanju zdravstvenih trendov in tudi razlik med posameznimi občinami ter regijami, je na današnji okrogli mizi ob 10-letnici platforme izpostavila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko.
Natančni podatki in njihovo primerjanje po njenih besedah omogoča deljenje dobrih praks, izkušenj in inovacij, kar vodi v napredek na nacionalni in regionalni ravni. “S podatki lahko dobro vidimo, koliko življenj smo ohranili, tako na področju prometa, kot na področju zdravja, in tudi koliko smo morda prihranili v zdravstveni blagajni,” je ocenila Marinko.
S tem sta se strinjala tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj in županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, ki sta se pred desetimi leti med prvimi vključila v pilotni projekt. Po besedah Lesjak v Črni v zadnjih 10. letih skrbno spremljajo podatke in premike na področju telesnega zdravja in duševnega zdravja, ki je tam najbolj zaskrbljujoče. Smrdelj je medtem poudaril, da lahko lokalna skupnost veliko naredi za boljše zdravje občanov. Pri tem pa občinam pomagajo podatki, ki jih ponuja platforma.
Ti podatki pa so koristni tudi za lokalne zdravstvene domove, meni direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Vrhnika Ana Remškar. Poudarila je, da so ZD Vrhnika ustanovile tri občine, zato je možnost primerjave podatkov med njimi in nacionalnim povprečjem zelo pomembna. Dodala je, da ji podatki pomagajo tudi pri sprejemanju odločitev o projektih, ki jih je smiselno izvajati v ZD. “Manjka mi še kakšen kazalnik več s področja duševnega zdravja, saj je tam veliko stigme, dostopnost ni najboljša, potrebe pa so velike,” je dejala Remškar.
Predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Radivoje Pribaković Brinovec je prepričan, da sta za občine najpomembnejša kazalnika o telesni aktivnosti in prekomerni prehranjenosti otrok. “To sta kazalnika, kjer državni preventivni programi neposredno učinkujejo, hkrati pa ima občina kot formalni skrbnik osnovnega šolstva kar nekaj vzvodov, da na področjih izvede nekatere ukrepe v lokalnem okolju,” je izpostavil.
V naslednjih 10. letih delovanja platforme si Lesjak želi predvsem novih kazalnikov, ki bi med drugim bolj podrobno naslovili umrljivost otrok, neplodnost in duševno zdravje. Smrdelj je medtem prepričan, da bi morali v prihodnje na NIJZ organizirati sestanke po občinah in se o kazalnikih pogovoriti s predstavniki posameznih občin.
