Pa je le prijadral!

(Beneška pravljica – Hugo Pratt, Goga, 2023)

Piše se leto 2023 in v slovenščino je bil prvič preveden stripovski album Beneška pravljica o prigodah zapeljivega kapitana Corta Malteseja. Kar pomeni, da za prostorom nekdanje Jugoslavije zaostajamo približno štiri do pet desetletij. Takrat so ga lahko ljubitelji stripa prvič brali v periodičnem tisku. Skrajni čas je torej že bil, da se je ta klasika evropskega stripovskega kanona po zaslugi novomeške založbe Goga prevedla tudi v slovenščino. (Popravek: Prvi stripovski albumi Corta Malteseja, ki so bili prevedeni v slovenščino so bili Etiopci 1 & 2 ter Zeleni kontinent 1 & 2 in so izšli pri založbi Co Libri.)

Za prvo dogodivščino so se odločili prevesti Beneško pravljico, ki je ena od Maltesejevih pustolovščin, ki se dogaja najbližje nam. Pravzaprav bi se lahko dogajala tudi marsikje drugje, saj je zgodba delno fantazijska in mesta ne izkoristi v popolnosti, prej ji služi kot ozadje dogajanja. Prostozidarji, zarote, lepotice, navdušenci nad grško filozofijo in stražniki se lahko najdejo skoraj povsod, a recimo, da tudi gondoljer izgovori nekaj besed in njega bi težko iskali drugod.

Iskanje predmetov, pregoni in spletke so sicer nujna sestavina prigod kapitana, ki ga bomo – upajmo – v prihodnjih letih spoznali še od bližje. Založba, ki je sicer ne poznamo zaradi stripov, se je prevoda in same izvedbe namreč lotila zelo kvalitetno. Z naraščanjem števila stripovskih izdaj narašča tudi število slabo dokončanih izdaj. Založbe pogosto pozabijo, da je strip tudi vizualno umetniško delo in se jim zdi, da lahko v oblačke umestijo kakršenkoli črkopis oziroma font, če vam je ta izraz bližje. A to ni res, saj lahko napačna izbira črkovne vrste vpliva na banalnost izvedbe, deluje, kot da oblaček ni v celoti izpolnjen ali pa nakazuje na drugačen stil, kot je slog risbe in se zato z njo ne sklada ter podobno. V Beneški pravljici teh napak ni zaslediti. Uspel jim je celo enakomeren tisk vseh barv, pri čemer se črna ne blešči, kot se pri nekaterih manj kvalitetnih izdajah oziroma prvih poskusih rado zgodi.

Beneška pravljica tako končno dopolnjuje (kratko, a pisano) vrsto v slovenščino že prevedenih del legendarnih in kvalitetnih stripovskih ustvarjalcev, kot je Hugo Pratt. Gre namreč za ime, ki v svetu stripa pomeni nekaj takega, kar v svetu filma pomeni Sergio Leone – morda ga ne poznajo vsi, a so zanj skoraj gotovo nekje že slišali. Zato se le potopite v to na prvi pogled zgodovinsko akcijsko preganjavko, ki je nekje globlje pod tančicami v resnici fantazijska pustolovska pravljica in še globlje morebiti še kaj več.

PIA NIKOLIČ

Back to top button