Zasloni so dandanes nepogrešljivi. S pametnimi telefoni, tablicami, računalniki in televizijo dobivamo informacije, uporabljamo jih za zabavo in komunikacijo. Vendar pri tem ne gre pozabiti, da uporaba tehnologije močno vpliva na otroke in družinske odnose. Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki je že samo po sebi naporno za otroke, ki veliko časa preživijo za zasloni.
Koliko časa so lahko otroci pred zasloni glede na starost
Otroci do 2. leta: Prvi dve leti sta ključni za razvoj otroka, zlasti v smislu kognitivnega, jezikovnega, socialnega in motoričnega razvoja. V tem obdobju se otroci učijo in razvijajo odnos z ljudmi okoli sebe, raziskujejo svoje okolje in razvijajo osnovne motorične veščine. Strokovnjaki svetujejo, da otroci do 2. leta starosti niso izpostavljeni zaslonom.
Otroci med 2. in 5. letom: Otrokom med 2. in 5. letom starosti krajši čas pred zaslonom lahko koristi, a je to potrebno omejiti na manj kot uro na dan. Čas pred zasloni naj bo namenjen predvsem družabnim stikom in visokokakovostnim izobraževalnim programom, ki bodo otroku pomagali pri razvoju kognitivnih, jezikovnih in socialnih veščin.
Otroci med 6. in 9. letom: Za otroke v prvih razredih osnovne šole naj bi bilo primerno, da pred ekrani preživijo največ eno uro na dan.
Otroci med 10. in 12. letom: V tem obdobju naj bi pred zasloni preživeli do ure in pol na dan.
Otroci med 13. in 18. letom: Tudi najstniki morajo imeti omejen čas – pediatri priporočajo do največ dve uri na dan.
Izogibanje zaslonom v določenih situacijah
Med obroki: Obroki so čas za druženje in povezovanje, zato je priporočljivo, da zaslone v tem času pospravimo. To spodbuja pogovor in krepi družinske vezi.
Pred spanjem: Uporaba zaslonov tik pred spanjem lahko moti spanec, zato je bolje, da otroke spodbujamo k umirjenim dejavnostim, kot so branje ali poslušanje pravljic.
Med igro na prostem: Spodbujanje igre na prostem in fizičnih aktivnosti je ključnega pomena za zdrav razvoj otrok. Zasloni naj bodo v tem času pospravljeni, da se lahko otroci popolnoma posvetijo igri in raziskovanju okolice.
Družinski načrt rabe zaslonov
Ustvarjanje družinskega načrta rabe zaslonov lahko pomaga pri uravnoteženju uporabe tehnologije. V oblikovanje pravil vključite vse člane družine in se dogovorite o časovnih omejitvah ter primernih vsebinah. Tako bodo otroci bolje razumeli pomen zmerne in odgovorne uporabe zaslonov.
Kako uporabljati tehnologijo kot zgledni in napredni starši
Določite omejitve: Nastavite časovni okvir, v katerem namenoma pospravite ali izklopite telefone, na primer med obroki ali igralnim časom, ter se osredotočite izključno na interakcijo z otroki.
Spodbujajte drugačne aktivnosti: Ko otroci postanejo starejši, za zmanjšanje uporabe tehnologije v celotni družini postavite na mizo družabne igre ali knjige, pri vratih pa pustite žogo ali frizbi. Tako bodo igrače bolj dostopne, kar spodbuja otroke (in starše), da raje posežejo po njih namesto po tehnologiji.
Bodite prisotni: Pomembno je, da so starši resnično prisotni, ko so z otroki, jim posvetijo popolno pozornost, sodelujejo v igri in pogovoru ter vzpostavijo čustveno povezavo. Uvajanje družinskih ritualov dodatno krepi odnos in ustvarja trajne spomine.
Skupna uporaba tehnologije: Tehnologijo je najbolje z otroki uporabljati skupaj, se o vsebini pogovarjati in deliti mnenja. Malčke zanima, kaj starši počnemo na mobitelu ali kaj gledamo na televiziji, zato je v mnogih primerih dobro, da jim to dejansko pokažemo in se o vsebini tudi pogovarjamo. Na primer: »Na mobitelu bom preverila vremensko napoved, potem pa se ti popolnoma posvetim. Vidiš, tukaj kaže, da bo sončno.«
Zavedanje o vplivu zaslonov
Starši pogosto postavljajo omejitve glede časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni, in odvzem tehnologije uporabljajo kot način discipliniranja. Redkeje pa se vprašajo, ali so sami zgled z zmerno rabo tehnologije. Če preživljajo preveč časa zatopljeni v svoje naprave, lahko to negativno vpliva na odnose z otroki, kar lahko vodi v pomanjkanje povezanosti med starši in otroki, saj se ti pogosto počutijo zanemarjene ali nepomembne, kar lahko vpliva na otrokovo samopodobo in razvoj socialnih veščin ter odvisnost od naprav in zmanjšano sposobnost vzpostavljanja pristnih odnosov v prihodnosti.
PETRA ZNOJ
