Madžarska banka OTP, ki je na slovenskem trgu lastnica SKB banke, čaka na dovoljenje regulatorjev za prevzem Nove KBM. Tega pričakuje v začetku prihodnjega leta, ko bo po načrtih stekla integracija obeh bank. Medtem pa kot ustanoviteljica družbe Mendota Invest načrtuje skorajšnji zagon komercialnega dela projekta Emonika v Ljubljani.
Tako je pred dnevi novinarjem v Ljubljani povedal dolgoletni predsednik uprave banke OTP Sandor Csanyi. Po srečanju z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in generalnim direktorjem Slovenskih železnic Dušanom Mesom je dejal, da so uskladili glavnino odprtih vprašanj in da se projektiranje projekta, ki bo nekoliko manjši od prvotnih načrtov, lahko začne.
Komercialni del projekta Emonika, ki naj bi obsegal trgovsko in zabaviščno središče, poslovno stavbo, hotel in stanovanjski del, v OTP ocenjujejo na 280 milijonov evrov. Ob načrtovanem poteku pridobitve vseh potrebnih dovoljenj bi gradnja podzemnega dela projekta lahko stekla konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2023, so ocenili v madžarski banki.
V OTP medtem čakajo na dovoljenje Evropske centralne banke za prevzem druge največje banke na slovenskem trgu. Pogodbo o nakupu Nove KBM so podpisali konec maja, posel naj bi bil sklenjen do drugega četrtletja prihodnjega leta. S tem bo OTP po bilančni vsoti obeh bank postala največja v Sloveniji, saj bo obvladovala okoli 29 odstotkov trga in bo prehitela sedaj največjo banko NLB s približno četrtinskim tržnim deležem.
“Zelo smo veseli, da smo podpisali pogodbo za nakup druge največje banke in da bomo postali največja banka,” je poudaril Csanyi. Ko bodo dobili zeleno luč vseh regulatorjev trga, bodo stekli postopki za konsolidacijo Nove KBM, ki si je pridružila Abanko septembra 2020, ter SKB, ki jo je OTP od francoske skupine Societe Generale kupila sredi decembra 2019. Integracijo obeh bank naj bi izvedli v letu 2023.
V skupini OTP, ki se uvršča med 30 največjih bank v Evropi, imajo po Csanyijevih besedah s konsolidacijo bank veliko izkušenj, saj so eden največjih konsolidatorjev bančnega trga v Evropi. Kot je orisal, v banki rastejo organsko, ker je madžarski trg omejen, se širijo tudi s prevzemi. Ti k rasti OTP sedaj prispevajo okoli 50 odstotkov. “Banka je v zelo dobrem kapitalskem in likvidnostnem položaju,” je zatrdil.
O konkretnih načrtih v Sloveniji pred pridobitvijo vseh dovoljenj ni želel podrobneje govoriti. Glede tega, kakšno bo ime združene Nove KBM in SKB, bodo naredili raziskavo trga. “Vedno naredimo raziskavo, kaj je najbolje za nadaljevanje poslovanja,” je dejal.
Enako bo veljalo pri odločitvi o tem, kje bo sedež banke, ali v Mariboru ali v Ljubljani: “Tudi glede tega bomo naredili raziskavo.” Kot je namreč povzel, ni nujno, da je sedež njihove banke v glavnem mestu, na Hrvaškem imajo sedež v Splitu, v Srbiji v Novem Sadu.
OTP je po Csanyijevih navedbah zelo aktivna pri projektnem financiranju, tako bo tudi v Sloveniji. Na vseh svojih trgih krepi obseg kreditiranja zlasti velikih podjetij. “Financiramo predvsem prehrambno industrijo, energetske predvsem zelene projekte in nepremičninske projekte,” je dejal namestnik glavnega izvršnega direktorja Laszlo Wolf.
OTP tako kot ostale banke krepi področje digitalizacije, v bančnih poslovalnicah pa se osredotoča predvsem na svetovanje, je povedal Peter Csanyi, vodja področja za digitalizacijo v skupini OTP. Po združitvi Nove KBM in SKB je napovedal prenovo informacijskega sistema, razvijali bodo tako mobilno kot spletno bančništvo.
OTP se za nadaljnjimi prevzemi ozira v Uzbekistanu, ki ima po njihovem velik potencial za rast. Krepiti namerava tudi področje lizinga, a ne v Sloveniji, saj so, kot so povedali sogovorniki, zadovoljni z SKB Leasingom.
Prvi mož OTP Sandor Csanyi je zagotovil, da OTP nikoli ni bila in ni pod vplivom politike. Csanyi madžarskega premierja Viktorja Orbana osebno pozna in je z njim, tako kot je bil z vsemi njegovimi predhodniki, v dobrih odnosih, a da to na poslovanje OTP ne vpliva. “Banko vedno vodi poslovni interes,” je dejal in izrazil upanje, da bodo tudi med slovenskimi podjetji našli skupni interes, da bodo ti z njihovo pomočjo investirali tudi na Madžarskem.
