Ob mesecu Alzheimerjeve bolezni in pred sobotnim svetovnim dnevom so na novinarski konferenci Združenja Spominčica in zdravniške zbornice poudarili pomen interdisciplinarne obravnave in zgodnje diagnoze demence. Pozvali so k zmanjševanju stigme in več preventive za preprečevanje bolezni. Upajo pa, da bo tudi v EU kmalu na voljo zdravilo za demenco.
V Sloveniji živi 47.000 ljudi z demenco, v naslednjih 25 letih pa naj bi se ta številka podvojila, so navedli na novinarski konferenci. Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović ta bolezen ni samo problem nevrologije in psihiatrije, ampak bolniki potrebujejo večdisciplinarno obravnavo. To je pomembno zaradi zgodnje prepoznave bolezni, zgodnje terapije in ustrezne specialistične obravnave bolezni, je pojasnila. Za delo v povezavi s to boleznijo se je tudi zahvalila združenju Spominčica in civilni družbi.
Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec je poudarila, da si ne samo v septembru, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni, ampak vse leto prizadevajo ozaveščati o tej bolezni, o preventivnih ukrepih in prispevati k zmanjševanju stigme. Četudi je bil v zadnjih letih na tem področju velik napredek, je treba delo nadaljevati, je poudarila.
Izrazila je veselje, da se v mrežo demenci prijaznih točk vključuje vse več organizacij, tudi veliko zdravstvenih domov. Poudarila je namreč pomen ozaveščenosti družinskih zdravnikov, saj se bolniki s kognitivnimi težavami pogosto najprej obrnejo na njih. Izpostavila je podatek, da ima šele vsak četrti bolnik z demenco postavljeno diagnozo.
Kot pomemben v zadnjem letu je Zlobec izpostavila sprejem strategije obvladovanja demence do leta 2030, na podlagi katere je bil sprejel tudi akcijski načrt. Slovenija je po njenih besedah ena od 48 držav s sprejeto strategijo, zdaj pa je treba zastavljene cilje tudi uresničiti.
Kot najšibkejšo točko je navedla ureditev področja pomoči na domu, saj bolniki z demenco kmalu postanejo odvisni od pomoči svojcev. Pomembno je, da oseba dobi diagnozo dovolj zgodaj, da jo sprejme in ima veliko podpore bližnjih. Za bolnike z demenco je treba s prilagojenimi ukrepi poskrbeti tudi v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi, je prepričana. Prav tako je treba po njenem mnenju več pozornosti in sredstev nameniti raziskavam demence.
Tudi nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske medicinske fakultete se je zavzel za uresničitev ciljev iz omenjene strategije. Izpostavil je pomen preventive, saj da bi lahko s tem preprečili 45 odstotkov primerov bolezni, in zgodnje diagnoze. Bolnikom pa lahko po njegovih besedah kakovost življenja izboljšuje multidisciplinarna obravnava. Glede prizadevanj za zmanjševanje stigme je Pirtošek pojasnil, da je demenca somatska bolezen možganov, kot je denimo pljučnica somatska bolezen pljuč.
Nevrologinja Milica Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike je spregovorila o novem zdravilu za Alzheimerjevo bolezen lecanemab, ki je bilo nedavno odobreno v ZDA in še šestih drugih državah, v EU pa ga je Evropska agencija za zdravila (Ema) poleti zavrnila. Kot je pojasnila Kramberger, je strokovno javnost ta odločitev presenetila, upa pa, da bodo o njem znova odločali in da bo kmalu na voljo tudi pri nas.
Psihiatrinja Polona Rus Prelog z ljubljanske psihiatrične klinike pa je kot največjo novost v letošnjem letu navedla uvedbo treh novih specialističnih ambulant, in sicer za zgodnjo diagnostiko kognitivnih motenj, za depresijo v starosti ter za zgodnjo nevropsihološko diagnostiko tistih, ki imajo spremembe v kognitivnem funkcioniranju.
Združenje Spominčica v septembru, ki je mesec Alzheimerjeve bolezni, pripravlja številne dogodke, osrednji pa bo v soboto, na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ko pripravljajo Sprehod za spomin po Ljubljani. Podobni sprehodi bodo sicer v soboto in teh dneh potekali tudi drugod po državi.
