Ob dnevu ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah letos izpostavili pomen psihosocialne podpore

Prirojene srčne napake so najpogostejša oblika prirojenih bolezni na organih, zato je ozaveščanje o njihovem prepoznavanju in zdravljenju ključnega pomena, so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o bolezni sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Letos je v ospredju pomen psihosocialne podpore družinam ob diagnozi bolezni otroku.

Ko se starši soočijo z diagnozo prirojene srčne napake pri svojem otroku, se znajdejo pred izzivom, ki ga spremljajo številna vprašanja, negotovost in čustvena stiska. V Društvu S srcem za srčke so se letos s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana pridružili mednarodni pobudi ozaveščanja in se še posebej osredotočili na pomen psihološke podpore staršem ter moč povezovanja skupnosti, ki deli podobne izkušnje.

V avli Pediatrične klinike so danes odprli razstavo likovnih del otrok iz vrtcev in šol iz vse Slovenije, ki si jo bo mogoče ogledati še cel mesec. Bolezen otroka ne pomeni samo napake na srčku, ki jo je potrebno popraviti, ampak je potrebno otroka in družino podpreti celostno, je v uvodnem nagovoru ob odprtju razstave povedal strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn.

“Starši otrok s prirojeno srčno napako pogosto ostanejo sami s svojimi strahovi in dvomi. Prav zato je ključno, da vedo, da niso sami. Psihološka pomoč in povezovanje z drugimi starši, ki so šli skozi podobno izkušnjo, sta neprecenljiva pri soočanju z novim življenjskim izzivom,” so v UKC Ljubljana povzeli besede predsednice društva Maje Mesić Štrubelj.

Vodja Službe za kardiologijo Gorazd Mlakar je pojasnil, da so lani v UKC Ljubljana na srcu operirali 72 otrok in opravili 70 katetrizacij in interventnih posegov na otroškem srcu. Na oddelku je bilo hospitaliziranih 750 otrok, v ambulantah pa so opravili 6400 pregledov. Prav tako so opravili 45 elektrofizioloških posegov in preiskav v splošni anesteziji, zaposlili pa so tudi kardiologa in tri medicinske sestre.

Pojasnil je, da na oddelku odpirajo pol intenzivno kardiološko enoto, kar pomeni, da bodo lahko skrajšali hospitalizacijo v intenzivni enoti. Napovedal je tudi, da bodo v bližnji prihodnosti tudi na Pediatrični kliniki odprli sodobno hibridno operacijsko dvorano, kjer bodo izvajali katetrske posege z najsodobnejšimi napravami.

Prirojene srčne napake vplivajo na srčne stene, zaklopke in krvne žile. V Sloveniji se vsak mesec s prirojeno srčno napako rodi približno 12 otrok, med 80 in 100 jih na leto potrebuje operativni poseg. Približno 25 odstotkov otrok, rojenih s hudo in zapleteno srčno napako, ne preživi do prvega rojstnega dne, so še sporočili z UKC Ljubljana.

Back to top button