Nove raziskave o komatoznih pacientih: več, kot smo mislili, jih je pri zavesti

Koma je stanje dolgotrajne nezavesti, ki jo običajno povzroči resno zdravstveno stanje, kot je možganska kap, poškodba možganov ali kaj drugega. V komo vas lahko spravijo tudi umetno, zaradi zdravljenja hude poškodbe ali obolenja. Danes se o tem stanju ve že veliko, nekoč pa so komatozne bolnike smatrali za mrtve. Nekateri menijo, da naj bi takšna usoda dočakala Aleksandra Velikega, ki naj bi ga posledično zakopali še živega, čeprav v komi. Ker so mislili, da je mrtev, a hkrati ni kazal znakov razpadanja, so verjeli celo, da gre za božanstvo. Nekatere funkcije v tem stanju namreč še vedno delujejo, čeprav druge povsem odpovedo.

Komatozno stanje

Glavni simptom kome je stanje nezavesti, ki se kaže kot trden spanec, v katerem lahko bolnik sliši in si zapomni slišano, a ga je iz njega nemogoče zbuditi. Avgusta letos objavljena raziskava razkriva celo, da je približno ena četrtina bolnikov v komi v resnici v stanju zavedanja.

Drugi opaznejši znak je pomanjkanje odziva oči. Bolnik v komi lahko kaže nekatere odzive na svetlobo, celo mežikanje ali obračanje oči, če obrnemo njegovo glavo, vendar se tudi ti refleksi pri res globoki komi najverjetneje ne bodo pokazali.

Zadnji od glavnih simptomov pa je pomanjkanje zavestnega gibanja. Tako kot pri očeh lahko tudi telo refleksno odreagira na določene dražljaje in s tem pokaže globino stanja kome.

Zavedanje v času nezavesti

Zgoraj omenjena raziskava, objavljena v New England Journal of Medicine, je stanje budnosti raziskovala na 241 neodzivnih pacientih, ki so jim nevrologi dajali zapletene kognitivne naloge, kot je predstavljanje, da igrajo tenis. 25 odstotkov se jih je odzvalo z enakimi vzorci možganske aktivnosti kot pri zdravih ljudeh, kar kaže na to, da so bili sposobni razmišljati in so se vsaj nekoliko zavedali.

Avtor študije dr. Nicholas Schiff je zato pozval zdravnike, naj se lotijo še več raziskav ljudi z motnjami zavesti, da bodo lahko tudi ti komunicirali z zunanjim svetom. Ne zdi se mu prav, da zdaj to vemo in ne storimo ničesar.

Zdravljenje pacientov v komi

Zdravljenja, ki bi lahko povzročilo, da se nekdo zbudi iz kome, ki ni bila povzročena umetno, zaenkrat ne poznamo. Ker določene funkcije v tem stanju prenehajo delovati, pa zdravniki najprej poskrbijo, da bolnik ne pristane v neposredni smrtni nevarnosti. 

V pacientov sapnik namestijo cevko, s katerim ga priklopijo na dihalni stroj ali ventilator. Včasih se poslužijo hiperventilacije, ki poveča hitrost dihanja in s tem zoženje krvnih žil v možganih, s čimer lahko zmanjšajo pritisk nanje. Če je komo povzročil prekomerni pritisk v možganih, pa lahko v lobanjo namestijo še eno cevko, da lahko izpraznijo odvečno tekočino.

Komo lahko povzroči tudi možganski tumor, kar zdravniki ugotovijo z različnimi postopki slikanja glave. V primeru, da gre za meningitis, pa lahko opravijo še spinalno punkcijo.

Ko je bolnik stabilen, se zdravniki osredotočijo na to, da ga ohranijo v čim boljši formi, saj so bolniki v komi dovzetnejši za pljučnico in druge okužbe. Predpišejo jim tudi fizioterapijo, da bi preprečili dolgotrajne poškodbe mišic, in občasno premikanje, da bi preprečili preležanine.

Hranila v tem stanju prejemajo po veni ali hranilni sondi, da ne stradajo ali dehidrirajo. Za odvajanje tekočin pa jim kateter vstavijo neposredno v mehur.

Menstruacija v komi

Prisotnost mesečnega perila je odvisna od več faktorjev, med drugim morebitnih poškodb hormonskega sistema v možganih, vzrokov kome in splošnega zdravja bolnice.

Če hormonski nadzorni sistemi v možganih, zlasti hipofiza in hipotalamus, še delujejo, ima lahko ženska še naprej menstruacijo. Ko pa je koma posledica resne poškodbe možganov ali je bolnica na aparatu za oživljanje, je lahko regulacija hormonov motena in menstruacija se lahko ustavi. Hud fizični stres namreč telo prestavi v stanje pripravljenosti mehanizmov za preživetje, ki lahko zavrejo menstrualni cikel.

Na menstruacijo lahko vplivajo tudi stanja, ki povzročajo komo, kot so podhranjenost, presnovne motnje ali hude okužbe. Na raven hormonov pa lahko vplivajo že zdravila za vzdrževanje bolnikov v komi, kot so pomirjevala ali steroidi, ki lahko ustavijo menstruacijo.

Erekcija penisa v komi

Med študijo Arie Oksenberg iz leta 2000 so hkrati opazovali devet moških pacientov, starih od 17 do 40 let. Pri vseh so opazili erekcijo, kakršna se ponavadi pojavi med spanjem. Zaznali so jo v povprečju 4,4-krat v 24 urah, trajala pa je od šest do petdeset minut, v povprečju pa 22.

Hkrati so opazovali tudi število REM stanj v istem času, ki pa so ga v povprečju zaznali 6,6-krat v trajanju od minute do 44 minut. 95 odstotkov erekcij med spanjem se je pojavilo v povezavi s stanjem REM, v 76,3 odstotkih se je erekcija pojavila hkrati ali takoj po koncu REM faze. Tako ponoči kot podnevi so zaznali več REM stanj, ki so bila povezana z erekcijo kot tistih brez nje. 

Ugotovitve so tako pokazale, da so erekcije zdrave osebe in pacienta v vegetativnem stanju podobne. Pomagale pa bodo pri nadaljnjem raziskovanju odkrivanja možnosti okrevanja in razumevanja vegetativnega stanja.

Pia Nikolič