Noč čarovnic, ki jo danes poznamo po izrezljanih bučah in strašljivih kostumih, ima presenetljivo globoke korenine. Praznik izvira iz starodavnega keltskega obreda, imenovanega Samhain, ko so ljudje verjeli, da se duhovi mrtvih vračajo na Zemljo. Kljub krščanskemu vplivu in kasnejšemu ameriškemu preoblikovanju, je ta praznik ohranil svojo mistiko in je danes priljubljen po vsem svetu.
Iz teme preteklosti v svetlobo buč
Če si predstavljate Noč čarovnic, verjetno vidite izrezljane buče s svetlečimi očmi, otroke v kostumih in strašljive okraske, ki krasijo domove. Toda ali ste vedeli, da je ta praznik star tisočletja in ima korenine v svetu, ki si ga danes težko predstavljamo? Njegova zgodovina nas popelje nazaj v čase Keltov, starodavnega ljudstva, ki je živelo na območju današnje Irske in Velike Britanije. Takrat ni bilo sladkarij in plastičnih mask – bil je čas, ko so ljudje verjeli, da se svet mrtvih in svet živih za eno noč prepleteta.
Keltom je 31. oktober pomenil konec starega leta. Praznik, ki so ga imenovali Samhain, je zaznamoval prehod v temnejši del leta, ko so bile polja prazna, noči dolge in hladne in ko so po njihovem prepričanju duhovi mrtvih ponovno stopili na Zemljo. Ljudje so verjeli, da duhovi lahko škodujejo njihovim pridelkom in celo prinašajo bolezni, zato so kurili kresove in si nadeli maske, da bi se skrili pred hudobnimi duhovi.
Ko je Cerkev skušala izbrisati preteklost
A kot to pogosto velja za zgodovino, tudi ta ni ostala nespremenjena. Ko se je v Evropo širilo krščanstvo, so se številni stari običaji srečali z novimi verskimi idejami. Samhain je bil eden tistih poganskih praznikov, ki je bil preveč zakoreninjen v ljudskih običajih, da bi ga bilo mogoče popolnoma izbrisati. Namesto tega je Cerkev v devetem stoletju uvedla praznik Vseh svetih, ki so ga postavili na 1. november. Tako naj bi preusmerili pozornost vernikov s starih poganskih običajev na molitve za mrtve in spomin na svetnike.
Toda starodavni običaji niso kar tako izginili. Ljudje so še naprej prižigali sveče in se oblačili v maske, kot so to počeli njihovi predniki. Z leti se je predvečer Vseh svetih, ki so ga imenovali »All Hallows’ Eve«, spremenil v to, kar danes poznamo kot Halloween.
Kako so buče nadomestile repe
Ko so irski priseljenci v 19. stoletju prišli v Ameriko, so s seboj prinesli svoje tradicije. Med njimi je bila tudi navada izrezovanja repe, v katero so vtaknili sveče, da bi pregnali zle duhove. Tradicija izrezovanja izvira iz stare irske legende o možu, imenovanem Skopuški Jack, ki je s svojo premetenostjo večkrat prelisičil hudiča. V zameno za svojo svobodo mu je hudič obljubil, da Jackova duša nikoli ne bo končala v peklu. Ko pa je Jack umrl, ni bil sprejet niti v nebesa niti v pekel, zato je bil obsojen na večno tavanje po Zemlji kot duh. Hudič mu je dal gorečo kepo premoga, ki jo je Jack vtaknil v izdolbeno repo, da bi si osvetlil pot. Sčasoma so začeli Irci izrezovati strašljive obraze v repe, da bi z njimi odganjali zle duhove, vendar so v novem svetu namesto repe odkrili buče, ki so bile večje, lažje za izrezovanje in bolj dostopne. Tako je buča hitro postala osrednji simbol Noči čarovnic.
Tudi otroci so se začeli oblačiti v kostume in hoditi od hiše do hiše, kjer so prosili za sladkarije ali pa zagrozili s kakšno potegavščino. Ta običaj, danes znan kot »trick-or-treat«, je postal eden najbolj prepoznavnih delov praznovanja, ki se je iz ZDA razširil po vsem svetu.
Noč čarovnic danes: zabava z mističnim pridihom
V Sloveniji Noč čarovnic ni imela takojšnjega vpliva. Kljub temu pa v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena, predvsem med mlajšo generacijo, ki jo privlačijo kostumi, zabave in seveda izrezovanje buč. Medtem ko se starejši morda še vedno bolj osredotočajo na praznik 1. novembra, ko obeležujemo Dan spomina na mrtve, Noč čarovnic ponuja priložnost za nekoliko bolj lahkotno in igrivo praznovanje.
Zabave, okrašeni domovi – vse to je del sodobne Noči čarovnic, a v njenem središču še vedno ostaja tisto, kar jo je zaznamovalo že pred tisočletji: stik med živim in mrtvim, igranje z mističnimi silami in iskanje zaščite pred tem, česar ne moremo nadzorovati.
Skriti pomen za maskami
Čeprav Noč čarovnic danes večinoma povezujemo s komercializiranim praznikom, se v ozadju še vedno skriva nekaj starodavnega, saj gre za praznik, ki nas opomni na preteklost, na čase, ko so ljudje verjeli v sile narave, v duhove in v to, da lahko prepletemo svetove živih in mrtvih. Maskiranje, izrezovanje buč in prižiganje sveč so ostanki teh starih prepričanj, ki nas spremljajo še danes.
Noč čarovnic tako ni le dan za zabavo in strašljivo vzdušje, temveč tudi opomin na to, kako močno so stari običaji prepleteni z našim sodobnim svetom.
Petra Znoj