NIJZ: Najboljša preventiva pred okužbo oslovskega kašlja je cepljenje

V novembru so v Sloveniji zabeležili rahel porast števila primerov oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci, vendar številke po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še niso visoke. Pomembno je, da so prebivalci in zdravstveni delavci pozorni na znake oslovskega kašlja, najboljša preventiva pred okužbo pa je cepljenje.

Ob izrazitem povečanju števila primerov oslovskega kašlja na Hrvaškem na NIJZ opozarjajo, da je na oslovski kašelj potrebno posumiti pri vsaki osebi, ki kašlja 14 dni ali več in kašelj poteka bodisi v obliki napadov ali ga spremlja riganje ob vdihu ali bruhanje po kašlju.

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Bolezen najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni, opozarjajo na NIJZ.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo za otroke, odrasle, nosečnice, vse zdravstvene delavce, posebej pa za tiste, ki so zaposleni na specializiranih oddelkih, kot so neonatalni, infektološki, pediatrični, kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.

“Zdravstveni delavci naj bodo pozorni na znake oslovskega kašlja pri svojih pacientih, tako pri otrocih kot pri odraslih. V primeru suma na oslovski kašelj je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi,” so navedli. Potrditi je potrebno vsak sporadičen primer, v primeru izbruha pa vsaj en primer oslovskega kašlja. Najbolj primerna metoda za potrditev akutne okužbe je potrditev bakterijske nukleinske kisline s testom PCR, na osnovi brisa nosno-žrelnega prostora. Preiskava je najbolj optimalna v prvih treh tednih po začetku znakov bolezni.

Pomembno je preveriti cepilni status pri ciljnih skupinah in zagotoviti čim boljšo precepljenost, so dodali. Precepljenost otrok se je namreč v zadnjih dveh letih precej znižala.

Več informacij o bolezni je na voljo na spletni strani NIJZ.

Back to top button