Največji prenos premoženja po denacionalizaciji
Nedavno se je končala javna obravnava zakona o lastniški zadrugi delavcev. Gre za paradni zakon Levice, ki ga je v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo pisala več kot tri leta. V slovenski pravni red bo zakon uvedel delavske zadruge. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so se za pripravo te zakonodaje odločili tudi zato, ker bo v prihodnjih letih znaten del slovenskih podjetij šel čez generacijsko menjavo lastništva. Predvidevajo, da se bo v naslednjih desetih letih upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov slovenskih podjetij, saj je več kot polovica lastnikov starejših od 56 let. Tri četrtine vseh zaposlenih v zasebnem sektorju je zaposlenih v majhnih in srednjih podjetjih. Če podjetja ne želijo prevzeti otroci lastnikov, se ti praviloma odločijo za prodajo. Trenutno so to lahko samo druga večja podjetja ali finančni skladi, ki lahko zberejo kapital za nakup. Državni sekretar Klemen Ploštajner je predlog zakona komentiral z besedami: »Zakon bo prispeval k dolgoročni stabilnosti podjetij, koristil bo zaposlenim, lokalnim skupnostim in širšemu gospodarstvu. Z zakonom želimo omogočiti trajnostne prenose lastništva na zaposlene.«
Predlagani zakon v slovenski prostor vnaša tako imenovani »Employee Stock Ownership Plan« oziroma ESOP, ki je v zahodnih gospodarstvih že dolgo uveljavljen model solastništva zaposlenih. Podoben pristop k solastništvu zaposlenih so leta 2014 uzakonili tudi v Veliki Britaniji, kjer je odkup lastniškega deleža po modelu ESOP danes druga najbolj popularna izbira britanskih lastnikov podjetij. Lansko leto so podoben zakon sprejeli tudi v Kanadi. Slovenija bo prva država v Evropski uniji, ki bo sprejela zakonodajo po modelu ESOP, naslednji državi, ki bosta uvedli tovrstno zakonodajo, bosta Danska in Irska.
Model lastniške zadruge delavcev temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih, da vzpostavijo shemo udeležbe zaposlenih v lastništvu. Predlog zakona postavlja regulatorni okvir in spodbude za vzpostavljanje teh shem, saj predvideva posebno davčno ureditev in pravno varnost za lastnike, ki se odločijo del podjetja prodati zaposlenim. Lastništvo prevzema lastniška zadruga delavcev, ki deleže odplačuje postopoma, s prostimi denarnimi tokovi matične družbe. Zaposleni pa prek zadruge postopoma postanejo posredni solastniki podjetja na način, da je vključenost zaposlenih čim višja (minimalno 75 odstotkov vseh zaposlenih).
Model omogoča tudi postopno odprodajo lastniškega deleža podjetja ali delno vključitev delavcev v solastništvo. Zaposleni v času zaposlitve ne morejo prosto razpolagati z deleži, deležev prav tako ne morejo obdržati ob odhodu iz podjetja. Njihova vrednost je izplačana postopoma. S tem se zagotavlja stabilna in dolgoročna soudeležba delavcev v lastništvu in pri dobičkih podjetja. Lastniška zadruga lahko kupi delež le v eni gospodarski družbi, z njeno ustanovitvijo pa se mora strinjati 75 odstotkov vseh delavcev matične družbe.
Slovenski podjetniki že izkazujejo zanimanje – raziskava Univerze v Ljubljani kaže, da bi kar 34 odstotkov lastnikov malih in srednje velikih podjetij razmislilo o prenosu lastništva na zaposlene, delež pa je še večji v primeru, da država zagotovi ugodno davčno okolje in druge podporne mehanizme. Zakon naj bi sistematično uredil možnost za prehod v stabilno obliko solastništva zaposlenih in potencialno rešil številna podjetja, kjer lastniki nimajo drugih možnosti za nasledstvo, ob tem pa omogočil lastniško demokracijo in potencialen prehod v gospodarstvo, ki bo večinsko temeljilo na lastništvu delavcev.
Ideal ekonomske demokracije je sistemska preobrazba celotnega ekonomskega sistema. Seveda je vprašanje tranzicije v to idealno stanje veliko bolj kompleksno, kot je sprejetje enega zakona. Dokler spoštujemo privatno lastnino, kot jo garantira obstoječi ustavni red, je k ekonomski demokraciji mogoče stremeti predvsem s pozitivno državno diskriminacijo, ko gre za delavsko lastništvo.
Gospodarstvo, ki bi s sistemskimi politikami vzpostavilo odlične pogoje za razrast delavskega lastništva, bi doživelo dvig dodane vrednosti, hkrati pa bi se v družbi znižala neenakost. Podjetja bi bila bolj odgovorna do lokalnih skupnosti in okolja, delavci bi dobili več avtonomije.
Simon Smole
