Na vrhu berlinskega procesa o napredku Zahodnega Balkana na poti v EU
Nemška kanclerka Angela Merkel je po današnjem vrhu berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu poudarila, da je treba glede razvoja regije in njenega približevanja EU še veliko postoriti. Evropska komisija pa je znova poudarila svojo zavezanost sodelovanju in podpori regiji. Srečanja se je prek videopovezave udeležil tudi premier Janez Janša.
“Še veliko je za postoriti, a je bilo nekaj tudi že narejenega,” je glede razvoja držav Zahodnega Balkana in njihovega približevanja Evropski uniji povedala Merklova. Med področji, kjer jih čaka še delo, je izpostavila boj proti korupciji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Razmere v Bosni in Hercegovini niso zadovoljive. Potreben je nov elan za volilno zakonodajo,” je še povedala kanclerka po osmem vrhu berlinskega procesa, ki je bil tudi zadnji pod njenim vodstvom.
Kanclerka je priznala, da pristopni proces zahodnobalkanskih držav traja dlje in počasneje, kot so številni upali. Zato je bilo pravilno, da so leta 2014 začeli berlinski proces, je dejala.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da je berlinski proces služil kot inkubator za številne pobude, ki so del evropske politike do Zahodnega Balkana, so navedli v komisiji.
“Naša glavna prednostna naloga je pospešiti širitveno agendo po regiji in podpreti partnerje na Zahodnem Balkanu pri potrebnih reformah za napredek na njihovi evropski poti,” je povedala.
Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je medtem poudaril, da je zmanjšanje socialno-gospodarskih razlik med Zahodnim Balkanom in EU ključnega pomena za širitveni proces. Pri tem je izpostavil pomen gospodarskega in naložbenega načrt za Zahodni Balkan, katerega cilj je podpirati dolgoročno gospodarsko okrevanje regije po pandemiji covida-19, naložbe v zeleni in digitalni prehod, pametno mobilnost in trajnostno energijo.
Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je izrekel podporo nadaljevanju politike širitve EU, utemeljene na individualnih zaslugah posameznih držav. Poudaril je pomen hitrega dogovora o pogajalskih okvirih za Albanijo in Severno Makedonijo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Srečanja se je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Janša. Širitev EU na Zahodni Balkan je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se je začelo v četrtek. V začetku oktobra bo predvidoma gostila tudi neformalni vrh EU-Zahodni Balkan.
