Na posvetu Društva poslancev 90 predstavili načrt preobrazbe slovenskega zdravstva

Na posvetu Društva poslancev 90 so predstavili predlog izhodišč za dolgoročni načrt preobrazbe slovenskega zdravstva. Med drugim avtorji predlagajo sistematično in premišljeno načrtovanje, ki vključuje strategijo, dolgoročne cilje in letne načrte. Ključno pa bo vzpostaviti tudi sodobni informacijski sistem in reformirati zdravstveno zavarovanje.

Soavtor izhodišč in član Društva poslancev 90 Tomaž Schara je na današnjem posvetu dejal, da gre za “podlago za razmišljanje”, ki temelji na primerih dobrih praks iz evropskih držav, zlasti Avstrije.

Po njegovih besedah je ključ do preobrazbe zdravstva v načrtovanju, ki bo omogočilo boljšo koordinacijo, postavilo jasne cilje ter izboljšalo učinkovitost delovanja zdravstvenega sistema. Avtorji za temelj načrtovanja predlagajo metodo Demingovega kroga, ki vključuje načrtovanje, izvedbo, preverjanje in ukrepanje.

Schara, sicer tudi predsednik odbora za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije, je poudaril, da načrt predvideva temeljite spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile ločitev regulativne in upravljavske vloge v zdravstvenem sistemu. Pomembna je tudi profesionalizacija upravljanja zdravstvenih zavodov in preoblikovanje zdravstvene blagajne v pravo zavarovalnico. Dodal je, da je nujna tudi uvedba sistemov za merjenje in analizo kakovosti zdravstvenih storitev.

Soavtorica izhodišč in zdravnica Tina Bregant je poudarila, da je preobrazba zdravstvenega sistema nujna. Opozorila je, da zdravniki v Sloveniji opravljajo “kup administrativnega dela”, razbremeniti jih je treba predvsem na primarni ravni. Na sekundarni ravni je treba specializirati bolnišnice, zlasti za rutinske posege, na terciarni ravni pa je potrebna mrežna organizacija.

Po njenih besedah bi morali v Sloveniji imeti tudi akademsko bolnišnico. Ta bi bila učna baza in prostor za testiranje sodobnih tehnologij, omogočala bi regijsko in čezmejno sodelovanje in bila lahko dostopna tudi bolnikom. Poskrbeti je treba tudi za dispečersko in reševalno službo, vključno z helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, oskrbo na domu ter paliativno oskrbo. “Korenite spremembe potrebuje tudi krovni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To je naloga ministrstva za zdravje” je še dodala.

Soavtor izhodišč in nekdanji direktor Onkološkega inštituta Ljubljana Janez Remškar pa je poudaril, da je v zdravstvenem sistemu potrebna obuditev principov, kot so odličnost, znanje, humanizem, odgovornost, altruizem, spoštovanje sodelavcev in timsko delo. Nujno je tudi racionalizirati zdravniško delo, spremeniti sistem selekcije pri izbiri študentov medicine in “vsaj na področju medicine in zdravstvene nege uvesti meritokracijo”.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na posvetu povedala, da se zdravniki zavzemajo za ohranitev in razvoj javnega zdravstvenega sistema. Pri spremembah sistema pa je treba biti pozoren predvsem na izide zdravljenja, upoštevati vse podatke, ki jih beležijo v zdravstvu, in izhajati iz mednarodno primerljivih praks.

“Slovensko zdravstvo še vedno ni slabo, zato ker ga iz dneva v dan v rokah držimo zdravstveni delavci. Včasih grdo rečem, da je zdravstvo dobro navkljub zdravstvenemu sistemu. Ampak to ne bo trajalo dolgo, tako da zdravniki prosimo, da se v državi uvedejo smiselne in dolgoročne spremembe zdravstvenega sistema,” je poudarila.

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je dejal, da v zvezi predlagajo ustanovitev koalicije organizacij civilne družbe za razvoj zdravstva v Sloveniji, ki bi omogočila sodelovanje organizacij civilne družbe.