Na okrogli mizi o sistemski ureditvi sledenja poznih posledic onkološkega zdravljenja

Zdravniki, predstavniki združenj pacientov in odločevalci so na okrogli mizi v okviru pete strateške konference Življenje z rakom razpravljali o sistemski ureditvi sledenja poznih posledic onkološkega zdravljenja. Strokovnjaki si želijo, da bi v prihodnosti vsak bolnik po zaključenem sledenju pri onkologu prejel prilagojena navodila in priporočila.

Predsednica združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net Kristina Modic je pojasnila, da so izkušnje bolnikov glede sledenja po prebolelem raku zelo različne. Odvisne so tudi od tega, kje se je bolnik zdravil. Poudarila je, da bolniki ob veselju po prebolelem raku velikokrat že sami pozabijo na sledenje poznih posledic.

Združenja bolnike po njenih besedah zelo ozaveščajo in spodbujajo k odgovornosti in iskanju informacij. Dodala je, da odločitev za sledenje poznih posledic raka zahteva veliko poguma. Bolnike namreč ob tem opozorijo na številne možne posledice, ki so jih lahko deležni po letih, ki so pretekla od onkološkega zdravljenja. “Včasih marsikdo najbrž raje stran pogleda, pa se ne odloči za takšno spremljanje, ker ga je strah,” je povedala.

Po mnenju vodja enote za ugotavljanje poznih posledic zdravljenja raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana Lorne Zadravec Zaletel bo v prihodnosti vsak bolnik po zaključenem sledenju pri onkologu deležen individualnih navodil in priporočil. S priporočili se bodo bolniki nato oglasili pri svojih družinskih zdravnikih oziroma jih bodo obravnavali v referenčnih ambulantah.

Ekipe družinskih ambulant bo ob tem treba okrepiti. Trenutno si dve družinski ambulanti delita referenčno medicinsko sestro, za ta namen bi vsaka ambulanta potrebovala svojo medicinsko sestro, je poudarila predstavnica združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu Mateja Kokalj Kokot. Družinski zdravniki se vsakemu posamezniku prilagojenih navodil po njenih besedah veselijo. Takšna navodila bodo družinskim zdravnikom namreč za vsakega posameznega bolnika pojasnila, kakšno nadaljnjo sledenje potrebujejo – denimo slikanja ali preglede krvi.

Ekonomska fakulteta je leta 2018 strošek družbenega bremena za zdravljenje raka ocenjevala na 616 milijonov evrov letno, je pojasnila direktorica področja za odločanje o pravicah in medicinskih pripomočkih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenija Ana Vodičar. Kar 62 odstotkov teh izdatkov je posrednih – gre za bremena bolniških odsotnosti, prehodnega upokojevanja, prezgodnjih smrti, pa tudi za veliko število neplačanih ur skrbi za bližnje.

Vodičar je izpostavila tudi podatek, da so bila v preteklosti onkološka obolenja na tretjem mestu pri številu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti. V zadnjih dveh letih pa so po njenih besedah onkološka obolenja prehitele težave v duševnem zdravju.

Back to top button