Na konferenci izpostavljajo varovalne dejavnike za večjo odpornost mladostnikov proti zasvojenosti
Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob mesecu preprečevanja zasvojenosti danes v Novi Gorici pripravil nacionalno konferenco z geslom Skupaj zmoremo več – krepitev odpornosti za odraščanje brez zasvojenosti. Na njej naslavljajo varovalne dejavnike, ki lahko pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost.
“Mladostništvo je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost in predstavlja edinstveno stopnjo človekovega razvoja, saj se v tem obdobju postavljajo temelji dobrega zdravja. To je čas intenzivnih telesnih, kognitivnih in psihosocialnih sprememb, ki vplivajo na mladostnikovo počutje, razmišljanje, sprejemanje odločitev in interakcijo s svetom okoli njih,” je na konferenci po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarila predstojnica centra za preučevanje in razvoj zdravja na NIJZ Ada Hočevar Grom.
V tem ključnem obdobju se po njenih besedah razvijajo navade, vzorci vedenja in odnosi, ki lahko preoblikujejo potek posameznikovega zdravja in blaginje ter vplivajo na odraslost. Zato je zelo pomembno, da s preventivnim delovanjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine in družbe preprečimo razvoj vzorcev in navad, ki lahko vodijo v uporabo psihoaktivnih snovi in v razvoj zasvojenosti in ki lahko posameznika zaznamuje za vse življenje, je dodala.
V nadaljevanju konference se bodo med drugim osredotočili na vlogo družine pri krepitvi psihične odpornosti mladostnikov, na temelje blagostanja mladostnikov v vzgoji in izobraževanju, na pomen odgovorne preventive in na področje dela z otroki in mladimi.
Po podatkih iz raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel NIJZ, otroci in mladostniki prihajajo do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi že pred 13. letom starosti, medtem ko se večina mladostnikov sreča z alkoholom do 15. leta, s tobakom in konopljo pa do 17. leta starosti, so zapisali na NIJZ.
Tako je alkoholne pijače že kdaj v življenju pila petina oz. 21,3 odstotka 11-letnikov, več kot dve tretjini oz. 70 odstotkov 15-letnikov in več kot štiri petine oz. 83,9 odstotka 17-letnikov. Cigarete je že kdaj v življenju kadilo 2,6 odstotka 11-letnikov, skoraj četrtina oz. 23,5 odstotka 15-letnikov in 42 odstotkov 17-letnikov. Elektronske cigarete je že kdaj v življenju uporabilo 3,6 odstotka 11-letnikov, 29 odstotkov 15-letnikov in nekaj več kot tretjina oz. 34,4 odstotka 17-letnikov. Približno tri odstotke otrok in mladostnikov je konopljo prvič uporabilo pred 13. letom starosti, sicer pa je to prepovedano drogo že kdaj v življenju uporabil vsak sedmi 15-letnik, kar pomeni 13,7-odstotni delež, in približno vsak tretji 17-letnik, kar pomeni 33,8 odstotka.
Trendi, ki prikazujejo spremembe na področju tveganih vedenj otrok in mladostnikov, v splošnem medtem kažejo, da se uporaba alkohola, tobaka in konoplje med otroki in mladostniki v Sloveniji znižuje.
