Na javni tribuni o zdravstvu poudarili nujnost boljšega vodenja zdravstvenih zavodov

Na javni tribuni zunajparlamentarne stranke DeSUS o sistemskih ukrepih za dolgoročno stabilnost zdravstvenega varstva so se govorniki strinjali, da ima Slovenija zavidljiv zdravstveni sistem. A poudarili, da je treba urediti vodenje zdravstvenih zavodov, posodobiti sezname čakalnih vrst, okrepiti primarno zdravstvo in zvišati glavarinske količnike.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je poudarila, da ima Slovenija dober model zdravstvenega varstva, ki je “dejansko najboljši za zavarovane osebe, saj gre za solidarnostni sistem”. Težava pa nastane, ko ta model vgradimo v sistem in ga moramo upravljati, voditi. “Tu pa znamo vedno najti obvode in rešitve, ki niso skladne z doktrino organizacijske teorije,” je opozorila.

Spomnila je na interventni zakon nekdanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, “s katerim smo dokazali, da dodatna finančna sredstva izvajalcem ne bodo rešila vseh težav, ki jih imamo, torej nedostopnost do zdravstvenih storitev, dolge čakalne dobe in neodzivnost”. Čakalne dobe po njenem opozorilu temeljijo na netočnih podatkih, ki jih je treba sistematično urediti.

Mlakar je prepričana, da bodo zdravstveni sistem rešili nefinančni ukrepi, to so boljše upravljanje in vodenje ter nagrajevanje po učinku, storilnosti in kakovosti. Meni, da je treba zvišati glavarinski količnik na primarni ravni in prenesti nekatere kompetence znotraj tima ambulant družinske medicine. V Sloveniji je treba ob tem uvesti spremljanje kakovosti posamezne storitve.

Z zakonom bi po njenih besedah morali izvajalce zavezati, da svoje storitve spremljajo tudi s stroškovnimi kalkulacijami. “Kajti očitki, da je neka storitev podcenjena, je s pavšalnega vidika za ZZZS nedopustna.

Župan občine Kočevje Vladimir Prebilič je na javni tribuni predstavil delovanje zdravstva na lokalni ravni. Pred leti so se v Kočevju soočali s slabo zdravstveno infrastrukturo in pomanjkanje kadra, nato pa je občina začela načrtno vlagati v infrastrukturo in pripeljala šest novih zdravnikov. Prebilič meni, da je treba prevzeti odgovornost, biti proaktiven in sam iskati rešitve, ne pa čakati na ministrstvo.

Opozoril je, da je treba okrepiti primarno zdravstveno raven, saj bi tako bistveno zmanjšali pritisk na sekundarno in terciarno raven. Meni, da direktor zdravstvenega zavoda ne sme biti zdravnik, saj “če dam zdravnika za direktorja zavoda, sem izgubil zdravnika in dobil povprečnega direktorja”. Prepričan je, da mora zdravstveni zavod voditi strokovnjak, in ne prostovoljec, ki opravlja tudi drugo delo.

Pravnik Rado Bohinc je dejal, da ima Slovenija odlično zdravništvo, solidne zmogljivosti na področju zdravstva in visoko kakovost nekaterih zdravstvenih storitev. Kljub temu pa zdravstveno varstvo “šepa v organizaciji in upravljanju izvajanja zdravstvene dejavnosti”. Zato predlaga tri sistemske in tri kratkoročne, interventne ukrepe.

Med sistemskimi ukrepi je naštel spremembo upravljanja zdravstvenih zavodov tako, da bo svet zavoda nadzorni organ, direktorji pa bi dobili več pristojnosti. Predlaga tudi uvedbo zdravstvene dejavnosti na regionalni ravni ter preoblikovanje in preimenovanje ZZZS, saj po njegovih besedah že zdaj opravlja delo nacionalne agencije za zdravstvo.

Med interventnimi ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst pa je navedel spremembo pooblastil direktorja, ki bi lahko prepovedal delo drugje, ob prekoračitvi čakalnih vrst omogočiti uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva tudi v tujini in povečanje glavarinskih količnikov.

Nekdanji direktor ZZZS in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin pa je opozoril, da produktivnost zdravstvenih delavcev pada in da bi lahko z nekaj dodatnimi pregledi na ambulanto čakalne vrste rešili takoj. Opozoril je tudi, da se zdravstveni zakoni sprejemajo brez razmisleka o učinkih na dolgi rok.

Back to top button