Modna industrija kot okoljski grešnik

Modna industrija je danes eno največjih gonil potrošništva in hkrati eden največjih onesnaževalcev našega planeta. Ko govorimo o ogljičnem odtisu, pogosto najprej pomislimo na avtomobile, letala ali industrijo fosilnih goriv. Redkeje pa se zavemo, da vsak poceni kos oblačila, ki ga kupimo, s seboj nosi ogromno okoljsko ceno. Hitro spreminjanje modnih trendov, nenehno uvajanje novih kolekcij in spodbujanje k impulzivnim nakupom ustvarjajo sistem, v katerem oblačila nimajo več vrednosti. Postanejo le še odpadek z odloženim rokom trajanja.

V ospredje vse bolj prihaja tako imenovana ultra hitra moda, ki pomeni izjemno hitro proizvodnjo oblačil v velikih količinah in po smešno nizkih cenah. Najbolj znana predstavnika tega modela sta podjetji Temu in Shein, ki sta v zadnjih letih dobesedno preplavili svetovni trg z neštetimi izdelki, ki vsak dan znova napolnijo digitalne izložbe. Oba ponujata po tisoče novih kosov na teden, dostopnih z nekaj kliki in po cenah, ki so nižje od ene kave. A kar se zdi potrošnikom priročno in ugodno, ima za okolje katastrofalne posledice.

Shein in Temu sta sicer le vrh ledene gore, a simbolizirata vse, kar je narobe z moderno tekstilno industrijo. Njuna poslovna modela temeljita na masovni proizvodnji, ki poteka večinoma v tovarnah v Aziji, kjer so delovni pogoji pogosto vprašljivi, ekološki standardi nizki, nadzor pa pomanjkljiv. Da bi dosegla svojo zloglasno hitrost, uporabljata algoritme in podatke o uporabnikih, da ugotovita, kateri izdelki se najbolje prodajajo, in jih nato v nekaj dneh proizvedeta v velikanskih količinah. To pomeni ogromno porabo vode, energije in kemikalij, ki obremenjujejo tako delavce kot okolje.

Zaradi vse večjih pritiskov javnosti in okoljskih organizacij so se oblasti začele odzivati na to problematiko. Francija je tako prva država, ki je napovedala zakonodajne ukrepe, usmerjene neposredno proti ultra hitri modi. Tamkajšnji senat je sprejel zakon, ki med drugim predvideva prepoved oglaševanja takšnih podjetij, kot sta Temu in Shein, uvedbo okoljske takse na vsak kupljen izdelek in obveznost obveščanja potrošnikov o vplivih oblačil na okolje. Zakon sicer ne prepoveduje delovanja podjetij, a jih močno omejuje in postavlja pod drobnogled.

Evropska unija prav tako ne ostaja tiho. Evropska komisija je pred kratkim začela preiskavo proti platformi Temu, saj naj bi ta prodajala izdelke, ki ne ustrezajo varnostnim standardom EU, med njimi so tudi otroške igrače in elektronika. Ugotovljeno je bilo, da obstaja visoko tveganje za potrošnike, saj platforma ne izvaja ustreznega nadzora nad prodajalci in ponujenimi izdelki. Če bodo torej ugotovili nepravilnosti, lahko Temu doleti visoka denarna kazen, v skrajnem primeru tudi omejitve delovanja na evropskem trgu. Tudi Shein se sooča s kritikami in pritiski, predvsem glede netransparentnosti proizvodnje in okoljskih standardov.

Vse to pa ne pomeni veliko, če se ne spremeni tudi odnos potrošnikov. Modna industrija se prilagaja našemu apetitu in dokler bomo kupovali hitro modo brez razmisleka, se bo ta sistem nadaljeval. Po podatkih organizacije Ellen MacArthur Foundation vsako leto na svetovni ravni proizvedemo več kot 100 milijard kosov oblačil, od katerih jih več kot polovica konča na smetiščih v manj kot enem letu. Sintetični materiali, kot je poliester, se razgrajujejo desetletja, medtem ko v okolje sproščajo mikroplastiko, ki onesnažuje oceane in vstopa v prehransko verigo.

Hitri modni trendi ustvarjajo iluzijo izbire, a v resnici nas ujamejo v začarani krog nenehnega nakupovanja in nezadovoljstva. Nenehno menjavanje kolekcij ustvarja pritisk, da moramo slediti, biti v koraku z modnimi smernicami, ne zamuditi »najboljših ponudb«. V resnici pa izgubljamo občutek za kakovost, trajnost in pomen osebnega stila. Poceni kosi, ki jih kupujemo na zalogo, pogosto ostanejo neuporabljeni, po nekaj pranjih se raztrgajo ali deformirajo, nato pa končajo v smeteh ali v najboljšem primeru v kontejnerju za tekstil, katerega vsebina pogosto konča na odlagališčih v državah globalnega juga.

Če želimo resno nasloviti okoljske izzive modne industrije, ne bo dovolj zgolj kaznovanje podjetij ali omejevanje oglasov. Potrebna bo kulturna sprememba. Več kakovosti, manj količine. Več popravil, manj menjav. Več zavestne izbire, manj impulzivnih nakupov. Vsak kos oblačila ima svojo zgodbo, vprašanje je le, ali si želimo biti njen slepi potrošnik ali njen odgovoren ustvarjalec. Modna industrija ima ogromen vpliv, a prav v tem tiči tudi priložnost: če se spremeni na bolje, lahko postane eden ključnih igralcev v boju za bolj trajnostno prihodnost. Do takrat pa ostaja eden največjih okoljskih grešnikov našega časa.

Petra Znoj