Ministrstvo za zdravje postalo demenci prijazna točka

Ministrstvo za zdravje je postalo 433. demenci prijazna točka v Sloveniji. Odprli sta jo ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija Štefanija L. Zlobec. Na vhodna vrata ministrstva sta tako nalepili simbol društva – tri spominčice, ki mimoidoče opozarjajo na bolezen demence.

Demenca je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov, tudi zaradi tega, ker imamo vedno več starejših, je dejala Prevolnik. Demenci prijazna točka pa je tudi priznanje ministrstvu, saj demenco naslavlja preko več ukrepov, ob tem pa se je za opravljeno delo na tem področju zahvalila Spominčici.

Štefanija L. Zlobec je dejala, da z ministrstvom sodelujejo že od ustanovitve Spominčice leta 1997. “Demenca je tiha epidemija današnjega časa in je največji zdravstveni, socialni in finančni problem,” je izpostavila. Alzheimer Europe in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) vsako leto pozivata, da naj demenca postane prioriteta politike, “ker je to tudi najdražja bolezen in zato velik finančni problem vsake države”.

Z ustanavljanjem demenci prijaznih točk so pričeli v uradu varuha človekovih pravic, pridružujejo pa se tudi zdravstveni domovi, lekarne, domovi starejših, šole, ministrstva, policija, trgovine. Ob odprtju točke ima osebje izobraževanje s strokovnjaki na področju demence. Pomembno je namreč, da vsi, ki živijo in delajo v lokalni skupnosti, znajo prepoznati to bolezen in da vedo, kako dementnim ljudem pomagati, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju, poudarja Zlobec. “Seveda na koncu pa potrebujemo tudi sistemsko ureditev,” je dodala.

Odstotek oseb z demenco je v Sloveniji približno enak kot v EU. V Sloveniji ima demenco po oceni stroke med 40.000 in 50.000, a je to število po ocenah svetovne organizacije Alzheimer potrebno pomnožiti s tri, opozarja Zlobec. “Ga skoraj ni človeka, ki ne bi rekel, da nima koga z demenco doma,” je dejala. Demenca je hudo breme za družino, za svojce in zato upajo, da bo res zaživela dolgotrajna oskrba.

Demenco med drugim prepoznamo po postopni izgubi spomina, težavah pri govoru in iskanju pravih besed, osebnostnih in vedenjskih spremembah, nezmožnosti presoje in organizacije, izgubljanju stvari, je naštela. Pomembno pa je, da se z bolniki ne prepiramo, da jih v nič ne silimo in da smo prijazni, jih objamemo, jim stisnemo roko. Govorico telesa namreč najbolj razumejo in čutijo vse do konca. “Z njimi je treba biti absolutno zelo pozoren, ljubeč, kar je velikokrat težko, ampak to je najboljši recept,” je dodala.

Za preventivo je zelo pomemben zdrav slog življenja, gibanje, glasba, tudi ples. Med pogostimi vzroki za razvoj demence pa sta tudi osamljenost, naglušnost in pomanjkanje spanja, je naštela Zlobec.

Julija lani je bila sprejeta strategija obvladovanja demence, decembra pa tudi akcijski načrt, v katerem so dorekli ukrepe za obvladovanje demence, pravi ministrica. Ministrstvo pripravlja tudi javni razpis, preko katerega bodo izbrane organizacije lahko nudile pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. “Vsa prizadevanja na tem področju bomo še naprej podpirali v čim večji možni meri,” je obljubila ministrica. Pri oblikovanju strategije za obvladovanje demence, ki je bila sprejeta februarja letos, so sodelovali tudi v Spominčici. “Zdaj pa je pred nami še implementacija,” je dodala Zlobec.

Back to top button