EUAktualno

Ministri za evropske zadeve izpostavili pomen povezanega delovanja EU v času kriz

Ministri EU za evropske zadeve so se na današnjem neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju strinjali, da mora EU v času kriz delovati povezano in usklajeno, sta po zasedanju povedala državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Oba sta izpostavila pomen sodelovanja z Zahodnim Balkanom.

“Naš zaključek je, da mora Evropska unija še naprej delovati povezano, da je to nujno za ohranitev enotnega trga in da tudi štiri evropske svoboščine v času kriz ne trpijo v prekomernem obsegu,” je razpravo na zasedanju povzel predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve Dovžan.

Dodal je, da so se strinjali tudi, da je v času kriz pomembna medsebojna koordinacija, tako med članicami in institucijami Evropske unije kot tudi s sosednjimi državami v neposrednem sosedstvu.

Tudi Lenarčič je izboljšanje koordinacije med državami članicami in z institucijami EU izpostavil kot eno od nalog na poti krepitve odpornosti EU na bodoče krize in nesreče.

Druga naloga pa je izboljšanje pripravljenosti. “Na komisiji bomo skupaj z državami članicami delali na t. i. scenarijih za bodoče krize, ki so lahko tudi pandemije ali druge oblike groženj in nesreč. Na podlagi teh scenarijev, ki morajo biti verodostojni, pa bomo oblikovali cilje odpornosti. To je ena od naših glavnih prednostnih nalog za obdobje slovenskega in kasneje francoskega predsedovanja Svetu EU,” je pojasnil.

Oba sta ob tem izpostavila pomen sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, predstavniki katerih so se udeležili dela današnjega zasedanja. V razpravi so ugotovili, da je na področju sodelovanja med EU in temi šestimi državami še kar nekaj prostora za izboljšave, med drugim pri oblikah sodelovanja, je povedal Dovžan.

Lenarčič pa je dejal, da si večje odpornosti EU ni mogoče predstavljati brez večje odpornosti njene soseščine in predvsem regije Zahodnega Balkana. Zavzel se je, da bi vseh šest držav Zahodnega Balkana v bližnji prihodnosti polnopravno sodelovalo v evropskem mehanizmu za civilno zaščito. Trenutno so sodelujoče države Srbija, Severna Makedonija in Črna gora.

“Ne more pa to nadomestiti postopka širitve, za katerega iskreno upam, da bo slovenskemu predsedstvu uspelo doseči kakšne korake v pravo smer,” je še poudaril komisar iz Slovenije. Kot je povedal državni sekretar na MZZ, so danes o širitvi EU govorili samo posredno, niso pa reševali posameznih odprtih vprašanj na tem področju.

Ministri so govorili tudi o krepitvi odpornosti unije na kibernetske napade in digitalizaciji. “Strinjali smo se, da je izjemnega pomena digitalizacija, kjer so pred nami zakonodajni paketi, ki so ključni za okrepitev EU kot igralca na digitalnem trgu. Vzporedno s tem so potrebni koraki za okrepitev kibernetske varnosti,” je dejal Dovžan.

Na novinarsko vprašanje glede afere z vohunsko programsko opremo Pegasus, v okviru katere naj bi vohunili tudi za novinarji, aktivisti in politiki v več evropskih državah, je odgovoril, da niso govorili o nobeni vohunski aferi posebej. Ugotovili so sicer, da ima EU z razvojem, ki ga je mogoče pričakovati na digitalnem področju, čedalje večjo odgovornost za napredek tudi na področju kibernetske varnosti. To področje je izjemnega pomena tudi z vidika vladavine prava, je povedal.

“Naša skupna odgovornost je, da ločujemo politične razprave od vseh ostalih. Če se dogajajo afere, vsi pričakujemo od pristojnih organov, da vse sume raziščejo, da se opravijo potrebne preiskave in sprožijo potrebni mehanizmi, ki jih v konceptu vladavine prava premoremo,” je dejal državni sekretar.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button