Mineva 400 let od smrti flamskega slikarja Jana Brueghla starejšega

Pred 400 leti je umrl Jan Brueghel starejši, ki je bil del slovite flamske rodbine slikarjev, ki je obsegala kar pet generacij. Bil je mlajši sin renesančnega slikarja Pietra Brueghla starejšega, slikar je bil tudi njegov brat Pieter mlajši. Janov slikarski opus je bil izjemno raznolik. Pogosto je ustvarjal tudi s kolegi, zlasti z Rubensom.

Za Jana, ki se je rodil predvidoma leta 1568, in njegovega brata Pietra je po prezgodnji očetovi smrti skrbela babica Mayken Verhulst, vdova Pietra Coeckeja van Aelsta, ki je bil prvi mentor njunega očeta, slikarka pa je bila tudi sama.

Jan starejši je slikal krajine in cvetlična tihožitja. Znan je bil tudi po upodabljanju alegoričnih in verskih tematik. Njegova alegorična dela so bila edinstvena zlasti zaradi podrobnega upodabljanja čutov, kot so sluh, vid in okus. Pozneje se je bolj osredotočil na slikanje pokrajin in mrtvih bitij, za kar je bil deležen številnih pohval, so zapisali v galeriji Uffizi v Firencah, kjer hranijo več njegovih del.

Jan je namreč precej hitro postal priznan slikar in je veliko potoval po vsej Evropi. Med drugim je delal za različne kardinale v Italiji, od katerih je bil nad njegovim delom najbolj navdušen Federico Borromeo, ki ga je za nekaj let vzel pod svoje okrilje v Milanu. Leta 1596 se je vrnil v Antwerpen ter leta 1602 postal dekan slikarskega ceha v Antwerpnu. Od leta 1606 do 1621 je bil dvorni slikar Izabele Klare Evgenije in njenega moža, nadvojvode Alberta VII.

Baročni slikar je bil znan po sodelovanju z drugimi umetniki, denimo s Petrom Paulom Rubensom (1577-1640), ki je v njegovih krajinah slikal figure. Med drugim sta skupaj ustvarila serijo petih čutov. Ena izmed njih je Voh. Na njej upodobljeni vrt spominja na vrt redkih dreves in rastlin Izabele Klare Evgenije in njenega soproga v Bruslju v začetku 17. stoletja. Videti je mogoče več kot 80 vrst rastlin in cvetov ter živali, ki kažejo na povezavo z vohom, kot je denimo lovski pes, ter vrsto predmetov, ki se nanašajo na svet parfumov. Brueghel je naslikal floro in favno, Rubens je prispeval alegorične figure.

Pred več kot 20 leti so po skorajda 200-letni odisejadi sliko Pan in Syrinx, ki sta je prav tako skupaj naslikala Brueghel in Rubens, vrnili v grad Wilhelmshoehe v Kasslu. Njuno delo je namreč leta 1747 za svojo zbirko pridobil hessenski deželni grof Wilhelm VIII. Francoski vojaki so sliko, ki je nastala leta 1620, skupaj s še 800 drugimi deli zasegli in odnesli proti koncu Napoleonove zasedbe leta 1813. Od takrat naprej se je slika na lesu vedno znova pojavljala na dražbah, dokler je ni leta 2002 odkupila Galerija slik državnih muzejev (Gemaeldegalerie der Staatlichen Museen) za približno pet milijonov evrov.

Jan Brueghel starejši je bil kot omenjeno del slikarske rodbine. Slikar je bil tudi njegov sin Jan Brueghel mlajši. Predlani in še lani je bila v Muzeju Severnega Brabanta v nizozemskem mestu s-Hertogenbosch na ogled razstava Brueghel: družinsko srečanje, ki je združevala približno 80 del predstavnikov petih generacij družine Brueghel. Podjetna, inovativna in svetovno znana družina je imela ključno vlogo na evropskem umetniškem prizorišču med letoma 1550 in 1700.

Back to top button