Mehko kuhan strip: Teorija umetnosti vs. gospa Goldgruber (mahler, VigeVageKnjige, 2023)

Rubrika o svežih stripovskih izdajah v slovenščini

Pri založbi VigeVageKnjige so se po posebni verziji Alice v čudežni deželi (Alica v Sussexu), odločili izdati še eno mahlerjevo stripovsko delo, ki tematizira razumevanje in sprejemanje umetnosti in umetnikov v kapitalizmu. Avtor sam se znajde v birokratskem vrtincu nenehnega dokazovanja vrednosti lastnega dela, ki je nerazumljeno. O njem pravzaprav večinoma odločajo ljudje, ki o njem vejo še najmanj. O stripu Teorija umetnosti vs. gospa Goldgruber smo tokrat spregovorili s prevajalko Lizo Linde:

Kako bi strip Teorija umetnosti vs. gospa Goldgruber opisali v nekaj povedih?
Zagotovo smo vsi že kdaj srečali gospo Goldgruber. Gospa Goldgruber je namreč svetovalka na avstrijskem finančnem uradu in Nicolas Mahler jo mora med drugim zavoljo nižje obdavčitve svojih itak že mizernih dohodkov prepričati, da je to, kar počne, bolj »umetnost« kot »grafično oblikovanje za oglaševanje«. V risoromanu ga lahko tako spremljamo pri kafkovskih zapletih z upravnimi zadevami in izkušnjami zaposlitve v videoteki kot edini zagotovitvi rednega dohodka v popolni prekarnosti ter beremo anekdote iz umetniškega in stripovskega posla. Absurd vsega tega Mahler predstavi s sijajno zabavnim suhim, distanciranim humorjem. In vedno znova mora opravičiti svoje delo kot stripovski umetnik, pa naj bo to na carini ali v akademskih krogih. Zveni kar znano, a?

Se vam zdi primerjava razumevanja dela umetnika v stripu primerljiva s slovensko sceno?
Žal v vsakem jezikovnem prostoru (v vsaki državi?) izolirano vodimo javne debate o popolnoma istih vprašanjih in potrebujemo neskončno dolgo, da pridemo do vendarle istih ugotovitev. Kaj sploh delajo umetniki? A sploh delajo? A kulturo res potrebujemo? Pa pravice povrh? Tudi ženske? Že spet? Kako dolgočasno.

So stripi tudi umetnost?
Stripi so stripi in pika.

Ste lik Mahlerja razumeli kot vdanega v usodo ali zagrenjenega?
Lik Mahlerja ve, kaj dela, in mislim, da tudi ve, kdaj in zakaj podvomiti. Ni vdan v usodo, tako da mu lahko izstavim pozitivno prognozo za prihodnost, le svetovala bi mu, in to tudi vsem nam, da mu sarkazem ne zdrsne v cinizem.

Ste imeli s kakšnim izrazom pri prevodu težave in zakaj?
Pravzaprav ni bilo težav s specifičnimi izrazi, jezikovno sta si slovenščina in nemščina dovolj blizu in tudi tematsko ni bilo težav s prenosom. Največji izziv je seveda, da prevod v ciljnem jeziku zveni avtentično in spomnim se, da smo z urednico Anjo in lektorico Katjo pilile prav absolutistično razsodbo gospe Goldgruber »No, recimo, da je to ‘UMETNOST’«. Upam, da nam je uspelo.

Imate tudi prevajalci takšne probleme pri ravnanju z uradniki?
Seveda! In to osebno kar dvojno, z uradniki v Sloveniji in uradniki v Nemčiji oziroma Avstriji in Švici. Prav med prevajanjem tega risoromana lani sem imela nekaj zapletov z nemškim finančnim uradom in živo se spomnim telefonskega pogovora z uradnikom o tem, ali smo prevajalke umetniške ustvarjalke. Njegovo orodje je bil nepopoln seznam, na katerem je bil med drugim naveden primer novinarjev, njegov argument je šel pa nekoliko tako: »Glejte, gospa, novinarji grejo na ulico med ljudi, se z njimi pogovarjajo in potem nekaj napišejo. Oni so umetniški ustvarjalci. Vi pa tega ne počnete, vi samo pišete, kar je že napisano.«

Zakaj se vam zdi, da je Mahler v stripu višji kot ostali liki?
Mahler ustvarja zelo reducirane risbe. Njegovi liki nimajo oči, ušes in ust, imajo pa poudarjene druge značilnosti in so tako neke vrste karikatura oseb. Zavedno se igra s stereotipi: Gospa s finimi očali in ogrlico? Zbiralka umetnin. Mahlerjev humor in njegov minimalistični stil se odlično dopolnjujeta in poudarjata. Tako razumem tudi njegov avtoportret: preklast lik z očali, paličnjak, to je Mahler.

Zdi se, da avtor gospe iz naslova ni obvestil, da jo bo upodobil v stripu, se vam zdi to sporno?
No, recimo, da verjamemo avtorju in njegovemu zapisu na prvi strani, da NOBENA BESEDA ni izmišljena in se je vse zgodilo TOČNO TAKO: saj tak odnos do umetnosti in tak birokratski absurd si tudi težko izmisliš.

Ste morali pri prevajanju paziti na dolžino prevoda, da bi ga lahko stlačili v kvadratke in oblačke?
Stripi in risoromani imajo svoje žanrske zakonitosti in včasih pri prevajanju čutim neko sorodstvo s poezijo. Vsaka beseda, vsaka poved mora stati inu obstati, v svoji koncentrirani obliki je ne bo rešil naslednji (od)stavek. Nekoliko pomagalo je, da je slovenski prevod običajno krajši od nemške verzije in mi v zvezi s prostorskimi omejitvami pri prevajanju v to smer ni treba tako zelo paziti.

Prijatelj glavnega lika je edini, ki govori v slengu, ste se to odločili, ker je tako tudi v izvirniku?
Pri prevodu se vedno trudim, da ustrezno prenesem slog dela in tako kar nekaj likov vmes govori v slengu. Večji izziv kot sleng se mi je zdel najti ustrezni slovenski približek delno rahlo vzvišenem, psevdosofisticiranem jeziku, ki v nemščini zveni tako krasno samoironično. Mogoče pa imajo Nemci le nek smisel za humor.

število strani: 112
dimenzije: 21 x 14 x 1 cm
vezava: mehka
tisk: cmyk 1/1

Preverite tudi
Close
Back to top button