Mehko kuhan strip: Sokrat bojevnik – Matjaž Bertoncelj (KUD Apokalipsa, 2024)

Na kratko o novih stripovskih izdajah v slovenščini

Ena najbolj svežih izdaj na stripovskem trgu je gotovo strip hitropoteznega domačega avtorja Matjaža Bertonclja, ki tudi v Sokratu bojevniku vztraja pri punkovski risbi, nastali z debelim črnim čopičem, minimaliziranih ozadjih in togih grotesknih likih. Čeprav je avtor napovedal, da že riše nov strip po resnični zgodbi v tujski legiji, nas je konec februarja presenetil z mehko izdajo o filozofu Sokratu, ki se je na vrhuncu telesnih zmogljivosti udeležil bitke proti Deliumu. Kot filozof, mož in oče vedno ve, kaj mora storiti, v nasprotnem primeru mu to pojasni njegova stroga žena, ki je neprijetna ženska, kakršnih smo pri Bertoncljevih stripih že vajeni. O tem, kako je do stripa sploh prišlo in koliko je v njem resnice, smo spregovorili z risarjem Matjažem Bertoncljem.

Kako bi opisal strip Sokrat bojevnik v nekaj povedih?

Sokrat gre v bitko, da bi se iz nje vrnil čim bolj podoben Sokratu pred bitko in da bi bili spet okoli njega vsi domači, na katere je navajen in si brez njih ne predstavlja življenja. Sokrat je zato Sokrat, ker ve, kaj je res pomembno.

Si prvič sodeloval s scenaristom? Kako je prišlo do tega?
Samo iz angleškega govornega območja sem imel tri scenariste (Chris Butler (Velika Britanija), James Hitchcock (ZDA), Philip Burt (VB)). Ta izdelek je najdaljši od omenjenih sodelovanj. Philipa in njegova dela sem spoznal, ker je bil moj profesor v 3. letniku Akademije AVA za Creative writing.
Si izvirno besedilo kako priredil, dodal kakšen dialog?
Ne, mislim, da nisem spremenil niti besede. Original je angleški, prevod je moj.
So Atene iz stripa resnično izgledale tako?
Na spletu je moč najti neko simulacijo antičnih Aten. Grki niso imeli pravokotno načrtovanih mestnih ulic, kot kasnejši Rimljani, temveč zbito gradnjo z ozkimi ulicami, ki se je proti predmestjem razpirala. Akropola je izgledala približno tako, kot je v stripu.
Ali za svoje stripe narediš zgodboris in skice ali se po punkersko direktno lotiš dela s tušem?
Ne, vedno je najprej v zvezek narisan cel strip, z dialogi in kroki risbo. Ni bistvo v detajlih, temveč v postavitvah strani. Potem nekaj časa odleži.
Zakaj vedno pišeš z oglatimi črkami?
Tako sem se navadil že pred časom. Vizualno mi je recimo oglata cirilica bolj všeč od bolj okrogle latinice.
So to dejanski Sokratovi citati?
Scenarist ni ničesar navajal kot citate. Nisem preverjal.
Kaj so pratežni vozovi in kaj je pratež?
Pratež je vse, kar rabi vojska na pohodu in terenu poleg osebnega orožja: hrano, odeje, šotore, obleko, sanitetni material, rezervno orožje. To prevažajo pratežni vozovi (Filip II Makedonski, oče bolj znanega Aleksandra, je vse naložil na konje, mule in hrbte vojakov ter pridobil na mobilnosti, ampak to je druga zgodba). Star izraz za pratež je prtljaga. Kolone vozov so bile lahko zelo dolge (tudi po več tisoč vozov) in vsa pot zaradi njihove počasnosti in slabih cest zamudna.
Za katero bitko naj bi šlo v stripu?
Bitka Aten proti Tebam pri Deliumu (okoli leta 424). Sokrat je imel takrat 46 let.
Na nekaterih straneh lahko vidimo letnice od 2018-2021, si tako dolgo risal ta strip? 
Izgleda sem ga narisal v par tranšah. Seveda nisem risal samo tega stripa, ker okoli 70-80 strani naredim vsako leto.
Vezava: mehka
Število strani: 74
Dimenzije: 175 x 250 x 7 mm
Teža: 243 g
PIA NIKOLIČ
Back to top button