Mehko kuhan strip: Peršmanova domačija – Verena Loisel, Evelyn Steinthaler (Založba ZRC, 2022)

Vojne vedno terjajo svoj davek, zato iz njih nihče ne more iziti kot zmagovalec, saj se v njih vedno po nepotrebnem prelijejo litri krvi in izgubljajo človeška življenja, tako tistih bolj, kot tistih manj “krivih” za nastalo situacijo. Namesto, da bi se jim poskušali izogniti, se vanje vedno znova in znova vpletamo.
Strip o dogodkih s konca druge svetovne vojne, ki nam prikaže dogajanje enega dne, tako ni bil narejen le za obujanje tragičnih dogodkov in utrjevanje psihičnih travm, ampak predvsem zato, da opomni na to, kar se je zgodilo, da ne bi krutost nikoli utonila v pozabo, kaj šele ponovila.
O stripu Peršmanova domačija smo tokrat spregovorili z urednico Jovano Mihajlović Trbovc, raziskovalko na Inštitutu za spominske in kulturne študije ZRC SAZU.

Kako bi na kratko opisali strip Peršmanova domačija?
Strip z malo besedami opiše spomin na pokol slovenske družine, ki je pomagala koroškim partizanom v okolici Železne Kaple, nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne. Peršmanova domačija je s tem postala mesto spomina za koroške Slovence in otok spominjanja v kolektivni pozabi avstrijske družbe.

Je zgodba iz stripa podkrepljena z zgodovinskimi dokazi?
Strip pospremi sklepna beseda doktorice Lise Rettl, zgodovinarke, ki je raziskovala neuspešno povojno preiskavo pokola ter sodelovala pri prenovi muzeja Peršman. V svojem spremnem besedilu se sklicuje prav na zgodovinske dokaze.

Je strip lahko zgodovinski vir za znanstveno delo?
Grafični romani ne morejo biti zgodovinski viri o dogodkih, ki jih opisujejo (ker praviloma nastajajo po dogodkih oziroma kot njihova interpretacija), so pa lahko zelo zanimiv vir za preučevanje zgodovinskih naracij, pripovednih tehnik in intimnega doživljanja zgodovine, ki jih avtorice_ji pogosto ponujajo.

Kako ste pri založbi izvedeli za ta strip?
Pri Založbi ZRC serijo grafičnih romanov ureja Inštitut za spominske in kulturne študije ZRC SAZU. Kot raziskovalka tega inštituta sem med raziskovanjem spominske kulture, ki se je razvila okrog Peršmanovoga muzeja, leta 2018 slišala informacijo, da je pravkar pri avstrijski založbi Bahoe Books, ki se ukvarja zgolj z objavljanjem stripov z zgodovinsko tematiko, izšel strip Peršmanhof, 25. april 1945. Pred tem so objavili kar nekaj prevodov stripov s prostora nekdanje Jugoslavije.

Je Peršmanova domačija danes res muzej?
Da! Muzej pravkar praznuje 40 let obstoja, ima aktivno spletno stran https://www.persman.at/ in vsakega junija gosti veliko spominsko slovesnost v organizaciji Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora https://www.partizani.at/.

Gre za edinstveno zgodbo ali eno od mnogih iz tistega časa?
Zgodba o pomoru družine na Peršmanovi domačiji mogoče izstopa iz množice predvsem po tem, da se je zgodila kot očitno maščevanje, ko je bil konec vojne praktično že odločen in ker je bilo na enem mestu pobitih sedem otrok. Mogoče je prav zato to postal kraj spomina na celo obdobje pregona koroških Slovenk in Slovencev (in drugih antifašistov), ki se je množično začelo po anšlusu leta 1938.

Zakaj je Anči v resničnem življenju nazadnje zapustila Peršmanovo domačijo?
Zaradi starosti, ker ji je bilo pri sedemdesetih letih prenaporno sami živeti v hiši, izolirani na sredi hriba. Prav tako ji je bilo nadležno spremljati povečanje obiska muzeja – to kar je bilo dobro za razširjanje kolektivnega spomina in odpiranje vprašanj avstrijske zgodovinske odgovornosti, je bilo zanjo osebno obremenjujoče, kar ponazori tudi strip.

Kakšen je bil razplet sojenja na katerem je Ana Sadovnik, protagonistka stripa, po dogodku sodelovala?
Na kratko: roka pravice storilcev ni dosegla. Povojna policijska preiskava je bila tudi izvedena tako brezvoljno, da je predstavljala bolj retravmatizacijo preživelih kot moralno zadoščanje.

Ste črkovno vrsto izbrali sami in ali je podobna izvirniku?
Črkovna vrsta je enaka originalu.

Imate letos v načrtu tudi izdati kakšen strip?
V kratkem bo izšel prevod protivojnega stripa Rat (Vojna), ki je izšel leta 2018 pri srbski založbi Fabrika knjiga. Strip je nastal iz pogovora treh prijateljev o razpadu SFRJ. Iščemo pa tudi kakšen dobro premišljen stripovski roman o vojni v Palestini, a ga zaenkrat še nismo našli.

Vezava: trda
Format: 17 x 24 cm
Število strani: 72 strani
Prevedel: Jernej Biščak