Mehko kuhan strip: Naplavine – Gašper Rus (Forum Ljubljana, 2024)

Naplavine so zbirka kratkih stripov Gašperja Rusa, ki ga zadnje čase pomnijo predvsem bralci Stripburgerja, od koder je svoja dela tudi napaberkoval. V preteklosti je že izdal nekaj stripovskih albumov, kot sta strip o samomoru Gugalnica (z Žigo Valetičem) in priredba slovenske ljudske pravljice Štirje godci, se je pa že pred nekaj leti začel vse bolj posvečati animiranim filmom.
Tokrat lahko na enem kupu prebiramo njegove zgode in nezgode, pogosto navdihnjene z avtobiografskimi elementi, preko katerih sicer izpoveduje sramežljivost, a jih izriše povsem brezsramno, neposredno in iskreno. V nekonvencionalnem življenju nekega posameznika, ki se ne obrača po vetru vsakodnevnih komercialnih trendov, izpostavi svojo avtentičnost skozi priljudno risbo, polno raziskovanja variacij osebnega sloga, z lepimi, mehkimi in simpatičnimi subjekti, večinoma upodobljenimi kot ljudmi.
O stripih, skozi katere se Rus razkrije kot tisti rahlo zadržani fant z močno voljo in nabritim smislom za humor, smo se na kratko pogovorili z avtorjem samim:

 

Kako bi na kratko opisal Naplavine?
Naplavine so zbirka kratkih stripov, ki so jih naplavila leta mojega sodelovanja z revijo Stripburger.

Kako dolgo je nastajala ta zbirka?
Najstarejši od stripov v zbirki je iz leta 2006, torej je nastajala približno 18 let.

Si že prej razmišljal o preteklih stripih? Je Skozi čas in prostor na primer res ponoven izris tvoje otroške ideje?
Lev, Muci Mjavko in Pes ovčar, junaki zgodbe Skozi čas in prostor, so dejansko eni mojih najzgodnejših stripovskih likov. Stripe z njimi sem, če me spomin ne vara, risal že, ko sem imel kakih šest, sedem let. Zgodbo, ki jo lahko berete v Naplavinah, pa sem ustvaril kot odrasel avtor. Hotel sem poustvariti duha svojih otroških stripov, napraviti sproščeno trapast, nepretenciozen strip.
Je pa to edini primer, da sem v življenje obudil strip oziroma like iz svoje ‘predprofesionalne’ faze.

Zdi se, da si veliko črpal iz resničnosti. Koliko avtobiografskih elementov je v stripih?
Kadar v stripu kot glavni junak nastopam jaz sam, to pomeni, da zgodba temelji na resničnem dogodku oziroma osebni izkušnji. Omenjeno ne velja za povezovalne stripe v pričujoči zbirki; ne plazim se po kanalizaciji in ne poznam orjaškega govorečega hamburgerja. Gotovo se mi tudi v druge stripe, se pravi tiste, ki niso eksplicitno avtobiografski, prikrade kaj osebnega, četudi tega ne počnem zavestno. Na primer, nevrotični medved iz zgodbe Ko te pestí Pesta mi je po svoje kar podoben.

So to vsi stripi, ki si jih narisal za Burger?
Nekaj krajših sem res izpustil, saj se mi je zdelo, da niso več dovolj reprezentativni. Na to celo namignem v enem od povezovalnih stripov v zbirki.

Si za to novo izdajo na novo narisal samo povezovalne strani?
Prvotno sem nameraval narisati še nekaj samostojnih zgodb, a sem nazadnje to namero opustil in narisal samo povezovalne strani ter naslovnico. Nesojene dodatne zgodbe bodo, ko jih bom uspel dokončati, material za naslednjo zbirko.

Koliko si skozi leta spreminjal črkovno vrsto? Zgleda, da se ves čas držiš istega sloga?
V stripu Srečanje sem besedilo vpisoval še ročno, vendar to nikoli ni bil moj forté. Nato sem nekaj časa uporabljal črkovno vrsto, ki je temeljila na moji pisavi. To lahko vidite npr. v stripih Pot v vesolje in Sprehod. Nadalje sem nekaj časa, če prav pomnim, uporabljal pisavo Segoe Print, dokler nisem prešel na pisavo Kalam, ki jo večinoma uporabljam zadnjih nekaj let. Torej črkovna vrsta v mojih stripih le ni tako nespremenljiva, kot je videti na prvi pogled.

Koliko od teh stripov si narisal analogno in koliko digitalno? Kdaj si začel risati digitalno?
Prvi strip v tej zbirki, ki je v celoti ustvarjen digitalno, je Gašperjeve trivialne avanture, 38 iz leta 2021. Pred njim sem računalniško vnašal le popravke in kakšne malenkosti, ter seveda vpisoval besedilo. Poleg omenjenega stripa so digitalno izrisane še vse povezovalne strani. Ostali stripi so narisani analogno, v večini primerov s tušem na papir.

Je težko risati o sebi? Ravno prejšnji teden so v Delu pisali, da Slovenci ne premoremo samoironije, a zdi se, da v tem sam kar blestiš.
Hvala za kompliment. Samoironija mi ne dela težav, večkrat pa se sprašujem o tem, ali je moje nič kaj vznemirljivo življenje risarja stripov sploh vredno ovekovečenja. Zadrego občutim tudi ob vključevanju drugih resničnih oseb v svoje stripe, na primer prijateljev in sorodnikov. Če bi imel več daru za izmišljanje zgodb, bi risal več povsem fiktivnih stripov.

Si res potreboval tako dolgo, da ti je “veliki Stripburger” z nogavicami v natikačih že redno težil?
Ne, najprej moram poudariti, da je bila pobuda za izdajo zbirke moja lastna, v to me ni nihče silil. Nazadnje je zbirka izšla nekoliko prej, kot smo prvotno načrtovali, vendar zato, ker je v Stripburgerjevem uredniškem programu za leto 2024 nepredvideno zazijala ‘luknja’, ki jo je bilo potrebno zasilno zapolniti z nadomestno izdajo. Torej sem moral proti koncu nekoliko hiteti. Sicer pa lahko sodelovanje s Stripburgerjem le pohvalim, njegove urednice in uredniki se dela vedno lotijo z vzorno zavzetostjo.

Obseg: 108 strani
Grafično oblikovanje: Katja Kastel Krančan
Vezava: Mehka
Barve: črnobel

Pia Nikolič

Back to top button