Mehko kuhan strip: Jekleni alkimist – Hiromu Arakawa (Graffit, od 2023)

Kratki intervjuji o novih stripih v slovenskem jeziku

Trenutno je najbolj prodajana stripovska serija na svetu serija mang One Piece. Japonske stripe – mange -, ki so vse bolj popularni tudi pri nas, so pred leti v slovenščino prvi začeli prevajati pri reviji MAGnet manga, ki pa se žal zaradi premajhnega zanimanja in slabe prodaje ni uspela obdržati do danes. Leta 2022 so pri založbi VigeVageKnjige prevedli kultno mango Človek za nobeno rabo, zdaj pa nov doprinos k prevodom tega žanra ponovno prihaja z morske obale, kjer je tudi vpliv italijanskih založnikov, ki so mange posvojili že pred leti, največji.
Izolska založba devete umetnosti Graffit je začela s prevajanjem serije mang z naslovom Jekleni alkimist, zato smo tokrat spregovorili z urednikom založbe, Vladom Grlico.

Kako bi opisali strip Jekleni alkimist v nekaj povedih?
Dva brata sta kot otroka izgubila mamo, zato sta se odločila, da jo s pomočjo alkimije obudita v življenje. Človekotvorjenje, ki je sicer v alkimiji prepovedano, se jima je izjalovilo, pri tem pa sta utrpela še hude telesne poškodbe, a ju to ni zaustavilo. Prisegla sta, da bosta vse povrnila na staro mesto in ker bi jima to omogočil kamen modrosti, sta se ga odpravila iskat … To pa je zgolj osnovni zaplet, ki mu sledijo še precej bolj razvejani zapleti, scenarij pa je za nameček še večplasten, tako da mu delamo krivico, če ga skušamo predstaviti na kratko.

Kako to, da ste iz raznovrstnega nabora mang za prevajanje izbrali prav to serijo?
Mange so trenutno najuspešnejši stripi na svetu. Pri Graffitu smo se najprej lotili evropskega stripa, izbrali vodilne naslove s tega področja, zato smo začeli z Goscinnyjevimi stripi. René Goscinny je najbolj znan kot scenarist Asterixa in Srečnega Luke (mimogrede, to sta tudi najbolje prodajana evropska stripa, Goscinny pa najuspešnejši evropski stripovski avtor). Podobno kot smo orali ledino na slovenskem stripovskem tržišču z evropskimi stripi, smo se tudi pri mangah odločili, da moramo kot prvi pri nas začeti z najboljšimi – torej z najuspešnejšimi serijami, pri čemer pa je pomembno, da so tudi kakovostne. Jekleni alkimist vsekakor sodi mednje. Ni nepomembno, da je serija končana, pa še vedno osvaja novo bralstvo. Pomembna pa se nam je zdela še ena stvar: podobno kot pri Asterixu je namreč tudi tukaj scenarij večplasten; sama zgodba je napeta in zabavna steampunk pustolovščina, v kateri se prepletajo fantazija, triler, znanstvena fantastika, humor, drama in še kaj. Pod površjem pa se skriva odlična avtoričina družbena kritika, saj se loteva (še) vedno aktualnih družbenih tem, kot so na primer odnosi v družini, odnos med znanostjo in religijo, diskriminacija, vojna, pohlep politikov in korupcija vladajočih oziroma politike … Tako Jekleni alkimist ni zaman večkrat nagrajena serija s kultnim statusom in je vsekakor odlično prvo srečanje z mango za tiste, ki mang še niso brali.

Kako bi rekli, da se mange razlikujejo od običajnih stripov, poleg tega, da se zgodbe bere z desne proti levi?
Prav to, da se mange bere z desne proti levi, je bistvena razlika za domačega bralca, čeprav se na to hitro navadiš in ima potem celo nek svoj čar. Sicer pa je manga zgolj japonski izraz za strip. Tematsko je prav tako raznolik kot evropski strip, morda celo bolj. Razlikuje se v več podrobnostih, kot sta na primer podajanje zgodbe, uporaba onomatopeje oziroma zvočnih učinkov. Vizualno je tradicionalni evropski strip večinoma bolj »razkošen« na A4 formatu in v barvah, medtem ko so mange, kot jih najbolj poznamo pri nas, črno-bele in žepnega formata.

Onomatopoetski zvoki so v stripu narisani v japonskih pismenkah, zraven pa tudi v latinici. Ste latinični zapis dodali sami?
Ja, pri Graffitu sicer v vseh stripih prevajamo in retuširamo onomatopeje, vendar so te v mangah tako številne in običajno zelo vkomponirane v sliko, tako da retuširanje za tako majhno tržišče kot je Slovenija žal ne bi bilo finančno vzdržno, zato jih pač dodajamo.

Bi lahko rekli, da je Jekleni alkimist superjunak?
O tem sicer nisem razmišljal … Superjunake običajno enačimo s kostumiranimi ameriškimi liki, zato bi sprva rekel, da ni. Ampak če bi definicijo superjunaka dovolj razširili, bi lahko dobili obilico novih superjunakov; to bi lahko bil celo Asterix oziroma še bolj Obelix, ki ima nadnaravno moč, ker je kot otrok padel v čarobni napoj … No, in potem bi mogoče lahko za neko »super« moč opredelili tudi alkimijo in s tem tudi jeklenega alkimista razglasili za superjunaka.

Pri izdajah založbe Graffit ste nas precej navadili na trde platnice, zakaj so tokrat mehke?
Pravzaprav stripe zgolj izdajamo v takšni obliki, kot so v originalu. Založba Graffit je znana po frankofonskih stripih za vse starostne skupine (Asterix, Srečni Luka, Smrkci, Spirou, Titeuf …) in ker je na frankofonskem tržišču strip enakovreden knjigi, ga izdajajo pretežno s trdimi platnicami. Na Japonskem pa je manga oblika masovnega razvedrila, zato jo tiskajo pretežno z mehkimi platnicami in na tanjšem papirju, da je cena čim nižja in izdelek dosegljiv čim večjemu številu potencialnih kupcev. V bistvu bi lahko rekli, da je za zdajšnjo mlado generacijo manga nekaj takega, kot je bil za starejšo generacijo iz obdobja SFRJ tako imenovani »kiosk strip« italijanske založbe Bonelli (v sklopu katere izhajajo Zagor, Tex, Dylan Dog in podobni). To se nenazadnje potrjuje na primer tudi v Srbiji, kjer so mange začeli izdajati dosti pred nami in so zdaj doživele pravi razcvet, medtem ko v Sloveniji z mangami zamujamo in so se jih medtem mladi navadili brati v angleščini. Mogoče samo še to: kljub vsemu Jeklenega alkimista izdajamo na nekoliko večjem formatu in boljšem papirju kot je izhajal v originalu, še vedno pa ohranjamo »privlačno« ceno pod desetimi evri, kar je že kar velik uspeh, saj je cena primerljiva s tistimi v tujini, čeprav je slovenski trg v primerjavi s tujimi zanemarljivo majhen.

Boste izdali vse dele serije? Koliko jih lahko še pričakujemo in kdaj?
Vseh stripov je 27, izdali bomo vse. Trenutno izhajajo na dva meseca; začeli smo konec lanskega junija, konec letošnjega maja pa bo izšla že šesta številka. Celotna serija se bo tako končala približno v petih letih.

Ali v knjižnicah to mango smatrajo kot delo za otroke ali za odrasle? V Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani so jo denimo umestili na oddelek za odrasle.
Mi ne »klasificiramo« stripov, tako da je to bolj vprašanje za njih. Je pa res zanimivo, saj Jeklenega alkimista uvrščajo med tako imenovane shonen mange, ki so v prvi vrsti namenjene mladostnikom, in to fantom, vendar so znane po tem, da jih berejo ljudje obeh spolov in vseh starosti. Prav zato so shonen mange najbolj razširjene, najbolj brane in tudi najuspešnejše. Torej gre za japonsko enačico stripov, kot so že omenjeni Asterix, srečni Luka, Titeuf in tako dalje … Zato bi jih sam v knjižnicah zagotovo umestil na otroške oziroma mladinske oddelke. Ampak, kot rečeno, to je njihovo področje in zato se mi zdi prav, da imajo proste roke pri teh odločitvah. So pa mange zdaj v tujini najbolj brani stripi med mladimi, zato bi lahko prav z njimi dodatno vzpodbudili branje v slovenščini, preden se naši otroci popolnoma preusmerijo v angleščino.

Je bilo težko najti prevajalca iz japonščine?
Ne. Prevajalka Eva Kovač je bila z nami še preden smo podpisali pogodbo za Jeklenega alkimista. Kot zanimivost lahko povem, da je zdaj že več mesecev na podiplomskem študiju na Japonskem, tako da je bila prva polovica dosedanjih naslovov prevedena v Sloveniji, druga pa na Japonskem.

Prevajalka: Eva Kovač
Obseg: 186 strani (1. del)
Vezava: brošura

PIA NIKOLIČ

Back to top button