Mehko kuhan strip: Holyburger – različni avtorji (Stripburger, 2024)

Slovenska stripovska revija Stripburger, ki je s svojim kontinuiranim delovanjem začela že leta 1993, vsake toliko izda antologijo stripov na določeno temo. Doslej smo imeli priložnost brati že stripe na temo dela (Workburger), stripov (Greetings from Cartoonia), panjskih končnic (Honeyburger), norosti (Madburger), vojne (Warburger), “druge Evrope” (Stripburek), erotike (XXX(Strip)burger), hendikepiranosti (Handyburger) in drugih. Tokrat so se osredotočili na temo svetosti. Ne religije, ampak svetega.

Majhna, a obsežna knjižica, na prvi pogled izpade kot izvod Biblije, a v svoji notranjosti skriva stripe v angleščini. Za razliko od Stripburgerja, v katerem lahko stripe beremo tako v slovenščini, kot v angleščini, lahko v Holyburgerju dvojezično beremo le spremno besedo, saj so stripi natisnjeni v angleščini. O podrobnostih smo povprašali urednika izdaje, Domna Finžgarja, ki je za zbirko tudi sam prispeval svojo stripovsko umetnino.

Kako bi opisal Holyburger?
Holyburger je sveta knjiga stripov. Glede na trenutno stanje sveta je jasno, da klasične monoteistične religije svojega poslanstva ne opravljajo zadovoljivo. Kriza vrednot, mnogoterstvo vojn in duševne bolezni, ki pestijo družbo, niso le posledica podivjanega kapitalizma, temveč tudi neučinkovit odgovor politike in religij na podivjani kapitalizem. Avtorji v knjigi predstavijo – upajmo da  – učinkovitejši, grafični pristop k reševanju duha in svetosti.

So avtorji že prej vedeli, kakšen bo končni format?
DA.

Kako to, da se niste odločili za črnobel, ampak za temnovijoličen tisk?
Odločitev smo prepustili oblikovalcema, saj se vijolična lepo ujema z modro in oranžno barvo naslovnice.

Kako striktni ste bili glede držanja teme? (Strip Malcy Duff – Pesem, v tem smislu precej izstopa?)
Zelo. Malcy je dobil za nalogo ustvariti psalm. V njem slavi naravo, njenega stvaritelja in postavlja striparskega ustvarjalca v položaj prevajalca med sveto besedo in stvarnostjo. Logično je, da pesniška oblika stripa dovoljuje odmike od klasičnih kvadratkov in pripovednega sloga. Nagovarja dušo, njegove risbe pa omogočajo mnogoterstvo interpretacij.

Koliko odziva ste na to temo prejeli s strani striparjev po svetu?
Striparji zbrani v zbirki so bili namensko izbrani za projekt, saj gre za daljše stvaritve, nekateri stripi so dolgi po 40 strani, kar je skoraj album! Povabili smo jih več, vendar mnogi zaradi različnih razlogov pri tovrstni temi niso želeli sodelovati. Večinoma se je kot razlog navajal “strah pred odzivi”, kar je še dodaten razlog, da je potrebna prevetritev vrednot v umetnosti in drugod.

Vas je presenetilo, da ni bilo več takšnih, ki bi se svetega lotevali bolj dobesedno v luči monoteističnih religij?
Nas je nasprotno bolj presenetilo, da so se avtorji stežka odlepili od monoteističnih idej. V stripih nastopajo dušni pastirji, angeli varuhi, izraelski preroki, krogi pekla … to so vse podobe tako zvane “krščanske Evrope”. Želeli bi si več vplivov starodavnih religij, kot jih je nakazala Rikke, ali pa spiritualnih energij, kot jih vidimo pri Jorgeu. A naš um je zastrupljen in spremembe so počasne. Avtorji iz ostalih kontinentov so bili bistveno manj pripravljeni za sodelovanje. Zdaj čakamo odzive na duhu in se prilagodimo čez okoli 1.000 let.

V antologiji so kar trije slovenski avtorji, ali imajo pri teh zbirkah kaj prednosti?
Da, to je postala kar navada posebnih številk naše revije. Želeli smo vsaj polovico slovenskih avtorjev, a smo se na koncu zadovoljili s tem, da smo bili daleč najdaljši v svojih prispevkih.

Zakaj so Cikli strip in ne slikanica, oziroma ali so in ali je bil to sploh pogoj?
Na uredništvu se ne sprašujemo o človeški klasifikaciji, kaj je to strip in kje so meje. Tako kot ostali stripi so tudi Cikli nastali po svetem navdihu, zato si nismo domišljali, da bi preizpraševali, ali strip sodi v zbirko. Ker je odličen, tja sodi.

Ste stripe že prejeli v angleščini ali so jih avtorji šele naknadno prevedli in besedilo ponovno vpisali?
Vsi stripi so nastajali v angleščini, z izjemo stripa Anke Feuchtenberger.

Ankin strip je iz leta 1994, zakaj ste se ga odločili natisniti zdaj? Je bil tokrat prvič natisnjen?
Strip nikoli ni izšel v angleškem jeziku, zato se nam ga je zdelo vredno prevesti. Je tudi strip, ki je že doživel temeljito teološko obravnavo v obliki eseja in je v zbirko pasal kot ulit. Anke je glasnica nove prihodnosti – močne, nepasivne ženske prisotnosti, ki je doslej v monoteizmu ni bilo. Glede na to, da je strip iz leta 1994 še vedno pred časom leta 2025, je čas nastanka nepomemben.

Število strani: 340
Format: 11 x 18 cm
Jezik: angleški/slovenski
Vezava: mehka
Oblikovanje: AA

Pia Nikolič