Mednarodno združenje za afazijo bo danes na zasedanju generalne skupščine v Ljubljani govorilo o razširjenosti afazije in spodbujalo k razumevanju. Afazija je oslabljena zmožnost govora kot posledica možganskih poškodb. Možgansko kap v Sloveniji doživi okoli 4000 ljudi letno, vsaj tretjina pa ima težave z blažjo ali težjo obliko afazije.
Združenja bolnikov s cerebrovaskularnimi boleznimi je v sporočilu pojasnilo, da se afazija razvije kot posledica možganskih poškodb, izvor možganske poškodbe pa je običajno motnja v prekrvavitvi ali možganska kap. Če je zaradi poškodbe prekinjen krvni obtok v možganih, možganske celice v tem delu možganov odmrejo. O afaziji govorimo, ko pride do možganskih poškodb na območju za govor.
Pri osebah, ki trpijo za afazijo, so pogosto prizadeta tudi druga možganska območja. Ena izmed pogostih težav je stanje enostranske omrtvičenosti, pri čemer na eni strani telesa mišice ne sodelujejo pravilno. Pri osebah z afazijo se enostranska omrtvičenost običajno pojavi na desni strani telesa. Težave, ki se bolnikom pojavijo ob omrtvičenosti, so izguba polovice vida, težave s prehranjevanjem, težave s spominom, epilepsija in nezmožnost oseb, da bi izvajale določena dejanja, kot so hranjenje, pitje in oblačenje.
Po ocenah združenja se z afazijo bori več kot pet milijonov ljudi po svetu. Po odpustu iz bolnišnice mnoge osebe z afazijo potrebujejo nadaljnjo zdravljenje, ki ga običajno izvajajo terapevti govora. Trajanje zdravljenja je odvisno od hitrosti okrevanja in predpisov države, v kateri bolniki živijo.
Združenje je poudarilo, da včasih ni jasno, na koga se bolniki lahko obrnejo za pomoč. V sporočilu za javnost so zapisali, da se zaradi težav z afazijo bolniki pogosto zaprejo vase in izključijo iz družbe, pripadnost skupini pa je ena osnovnih potreb ljudi. “Logopedi in strokovnjaki bolnikom pomagajo v procesu rehabilitacije le za določeno obdobje. Po tem so bolniki prepuščeni sami sebi. Takrat je druženje z ljudmi, ki te razumejo, za katere nisi bolnik, ampak oseba s podobnimi izkušnjami, zlata vredno,” je zapisalo združenje.
V Sloveniji za pomoč bolnikom z afazijo deluje organizirana sekcija Afazijada, ki deluje v okviru Združenja bolnikov s cerebrovaskularnimi boleznimi. Za bolnike organizirajo dejavnosti, kot so pohodništvo, vadba v vodi, petje, ples in ustvarjalne delavnice.
Mednarodno združenje na svoji spletni strani dodaja, da osebe s težko afazijo v stavku pogosto razumejo le najpomembnejše besede. Razumevanje stvari s pomenom ključnih besed lahko povzroči nesporazume, ker lahko oseba napačno razume kombinacijo ključnih besed in splošnega znanja o določeni stvari. Ob tem posameznikom svetujejo, naj si za pogovor z osebami z afazijo vzamejo čas za pogovor in govorijo počasi ter v kratkih stavkih. Svetujejo tudi, naj osebi, ki trpi za afazijo, pomagajo s težavami ob izražanju s kazanjem, risanjem, pisanjem in kretnjami.
Mednarodno združenje za afazijo povezuje bolnike z afazijo iz 21 držav. Cilj združenja je izboljšati znanje o diagnostiki in rehabilitaciji oseb z afazijo ter izboljšati njihovo kakovost življenja, kar vključuje ohranjanje njihovega dostojanstva in zaščito njihovih interesov v zvezi z afazijo in njihovo ponovno vključitvijo v družbo. Predsednik Mednarodnega združenja za afazijo Jernej Sluga je tudi kot oseba z afazijo poudaril, da si prizadeva bolnikom z afazijo zagotoviti čim boljšo in dolgotrajno pomoč ter podporo.
