
Pitje kave je za mnoge užitek in potreba, obred, brez katerega ne začnejo dneva. A kava z vsakim mesecem postaja večje razkošje. Za skodelico espressa je v lokalih v najbolj turističnih krajih v Sloveniji marsikje treba odšteti že več kot dva evra. Nedavno je cena surove kave arabica na newyorški borzi dosegla najvišjo raven v zadnjih petdeset letih, presegla je 3,44 dolarja za 0,45 kilograma. Deloma cene rastejo zaradi večjega povpraševanja. Na Kitajskem, kjer je po podatkih portala Allegra World Coffee skoraj petdeset tisoč kavarn, se je poraba kave v zadnjem desetletju več kot podvojila. Na podražitev so vplivale tudi cene energentov in embalaže. Največji dejavnik, ki vpliva na cene kave, pa je vreme. Slabši pridelek pomeni zmanjšanje na strani ponudbe, ki ob večjem povpraševanju povzroča višjo končno ceno kavnih produktov. Lanskoletni borni pridelek je posledica najhujše suše v Braziliji v zadnjih sedemdeset letih in požarov, ki so se razširili na marsikatero plantažo.
Kavovec, rastlina, ki daje rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za rast posebne razmere, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Se pa članice Evropske unije uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Vrsta arabica predstavlja 75 odstotkov svetovne proizvodnje kave, večinoma jo gojijo v Braziliji. Čeprav so okusi različni, naj bi bila kava, izdelana iz semen te vrste, boljša od drugih komercialno gojenih vrst, na primer Coffea canephora (robusta). Ti dve vrsti se najpogosteje znajdeta v skodelici povprečnega pivca kave.
Vreme v Braziliji je katastrofalno, država je v kripljih suše. Presušene reke in žgoče temperature vplivajo na pridelavo kavovca. Glede na razmere je prizadet oziroma ogrožen že del pridelka kavnih zrn za leto 2025. Hkrati se tudi Vietnam, ki je drugi največji proizvajalec kave na svetu, sooča z vročino in sušo. K višji ceni prispeva še dražja predelava kave v sušilnicah, višji so tudi stroški prevoza, saj denimo kava iz Vietnama v Evropo zaradi morebitne nevarnosti v Rdečem morju (kot so pirati) potuje po daljši poti okoli Afrike. Predviden negativen učinek imajo tudi špekulacije o morebitni uvedbi ameriških carin z nastopom oblasti Donalda Trumpa.
Cene kave sicer še niso dosegle rekordnih vrednosti, ki jih je svet doživel v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, po tem ko je huda zmrzal uničila sedemdeset odstotkov brazilskih kavnih rastlin. Toda v zadnjih letih so strmo naraščale in po podatkih mednarodne organizacije za kavo so na najvišji ravni v zadnjih trinajstih letih.
Statistični urad Slovenije (SURS) je izračunal, da vsak prebivalec Slovenije po zadnjih dostopnih podatkih doma porabi okoli tri kilograme kave na leto. Gospodinjstva v Sloveniji pa so leta 2022 za kavo in kavne nadomestke namenila v povprečju 125,85 evra. Ta strošek se je prav gotovo lani še povečal, saj je bilo treba za kilogram klasične kave v trgovini odšteti v povprečju 11,49 evra, za skodelico espressa v lokalu pa 1,63 evra. V primerjavi z letom prej se je torej cena kave v obeh oblikah povečala za približno desetino: klasična kava se je lani podražila za 10,8 odstotka, skodelica espressa pa za 10,1 odstotek.
Če stopimo na teren in preverimo cene v prestižnih ljubljanskih lokalih, kjer je ceni dodana še zajetna marža, nas ne presenetijo nesramno zasoljene cene kave. Tako boste v lokalu Cacao na nabrežju v bližini Prešernovega trga za macchiato odšteli 2,70 evra, za kavo z mlekom tri evre, za kavo z dvojno dozo mleka računajo 4,80 evra, za kavo z viskijem pa boste plačali 7,30 evra. V kavarni Rog ob Ljubljanici stane macchiato 2,30 evra, kava z mlekom 2,60 evra in bela kava 4,50 evra. V znani ljubljanski gostilni Šestica stane kava z mlekom 2,50 evra in macchiato 2,30 evra. Kava na Titovem trgu v Kopru vas bo zaenkrat še stala manj, a že navaden espresso vas bo v Loggii stal komaj 20 centov manj kot dva evra. V Kapitaniji pa se cena že giblje okoli 1,3 evra do 1,8 za macchiato. V Cacau v Portorožu pa boste za »navadno« kavo odšteli 2,6 evra. Prodajalci na elitnih lokacijah po mestu z »izgovorom« relativnega zvišanja stroškov proizvodnje visoko dvignejo končne cene kave.
Napovedi za prihodnost so pesimistične. Do leta 2040 naj bi pomanjkanje kave robusta na letni ravni naraslo na 35 milijonov (60-kilogramskih) vreč, deloma zaradi podnebnih sprememb, deloma zaradi naraščajočih trendov porabe, poroča organizacija World Coffee Research. Do srede stoletja naj polovica zemljišč, primernih za pridelavo kave arabica, ne bi več omogočala ustreznega pridelka, kar bo povzročilo dodaten pritisk na proizvodnjo in cene kave. Takšna predvidevanja, da kave na trgu ne bo dovolj, nemalokrat spodbudijo panične nakupe na zalogo in dodatno razburkajo trg. Ob tem se je potrebno zavedati, da cene rastejo tudi zaradi želje po večjem dobičku proizvajalcev in prodajalcev kave.
SIMON SMOLE