Lovci na nevihte: Ko se strast in narava srečata v blisku strele
Ko se večina ljudi pred temnimi oblaki in približujočim se grmenjem umakne v varno zavetje, se oni šele ogrejejo. Odpravijo se na pot z vso opremo, v iskanju tiste popolne strukture, svetlobne eksplozije ali mogočne toče, ki bi jo lahko ujeli v objektiv. Govorimo o slovenskih lovcih na nevihte in eden najbolj predanih med njimi je Leon, soustanovitelj in gonilna sila ekipe Neurje.si.
Leon se je v svet ekstremnih vremenskih pojavov podal leta 2012, ko je ustanovil omenjeno spletno stran. A seme strasti je bilo zasejano že veliko prej – kot otrok je v Lendavskih goricah doživel tornado, ki je pustil neizbrisno sled. »Ta izkušnja me je zaznamovala. Spoznal sem, kako majhni smo v primerjavi z naravo,« se spominja. Danes s svojo ekipo preži na vsako potencialno nevihto – v Sloveniji in tujini – z željo, da jo dokumentira in opozori javnost na nevarnosti.
Za vsakim fotografskim posnetkom dramatičnih neviht se skrivajo ure dela, analiz in načrtovanja. Priprave se začnejo že nekaj dni prej, z analizo meteoroloških modelov, kot je WRF (Weather Research and Forecasting Model), ki jim pomagajo napovedati, kje in kdaj bi se nevihte lahko razvile. »Pogosto končno lokacijo določimo šele nekaj ur pred razvojem celic,« razlaga Leon. »Za uspešen lov na nevihte je ključnega pomena dobro poznavanje smeri prihoda neviht, orografskih značilnosti pokrajine in številnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek, razvoj in intenziteto neviht. Treba je poudariti, da je lov na nevihte pogosto zelo naporen. Kljub vsem pripravam nas nevihte lahko presenetijo – pozitivno ali negativno – ali pa se razvoj dogajanja časovno ne poklopi z našimi pričakovanji, kar pomeni večurno čakanje na terenu. A kljub temu smo pripravljeni marsikaj prestati za dober rezultat in nam nikoli ni žal, da smo se odpravili na lov – tudi če je ta na koncu neuspešen.«
Na teren se podajo z vso potrebno opremo: fotoaparati, kamerami, dronom. Pomembno je, da ujamejo strukturo oblaka, značilno barvo neba ali grozečo »zelenkastost«, ki napoveduje točo. A vsaka odprava ni samo adrenalinska pustolovščina – je tudi odgovorno delo. »Varnost je na prvem mestu. Nevihte opazujemo z varne razdalje in smo pripravljeni na hitro evakuacijo, če je treba,« poudari in doda: »Čeprav imamo za sabo že več let izkušenj, nas včasih preseneti nepredvidljivost narave – denimo nenadni udari strel. V takih primerih k fotografiranju pristopamo še posebej previdno. Če nas ujame toča, pa vedno poiščemo varno lokacijo – tako zase kot za naše jeklene konjičke.«
Čeprav v Sloveniji nimamo toliko spektakularnih neviht kot v t. i. tornadski aleji v ZDA, imamo kar nekaj regij, ki so zelo »aktivne«. Med najbolj »hvaležna« območja sodijo Prekmurje, Podravje, Mengeško polje in slovenska Obala. V tujini pa Leon in ekipa pogosto lovijo tudi po Furlaniji-Julijski krajini, Istri in Kvarnerju.
Tudi če ni tornada, so prizori pogosto dih jemajoči: poličasti oblaki, ki visijo nad ravnico kot božansko bitje, oblačni zidovi, ki se zavijajo v spirale in opozarjajo na mogoč razvoj tornada, ter ogromne nevihtne celice, ki delujejo skoraj nadnaravno. »Vsaka nevihta je unikat, zato nas nikoli ne neha fascinirati,« pravi Leon. Čeprav so vsi člani ekipe amaterski fotografi, je njihovo delo izjemno kakovostno. A ni pomemben le vizualni učinek – fotografije in videi so tudi dragoceno orodje za izobraževanje javnosti. »Na primer, poličasti oblak običajno naznanja močan nevihtni piš. Oblačni zid (t. i. wall cloud) lahko ob prisotni rotaciji pomeni možnost razvoja tornada. Značilna zelena barva neviht pa pogosto nakazuje na pojav toče. Na ta način lahko javnost bolje razume dogajanje na nebu in se pravočasno ustrezno odzove,« pravi Leon.
Ko Leon komu omeni, da lovi nevihte, je odziv vedno močan. »Nekateri nas imajo za pogumne, drugi za nore. Verjetno smo kar oboje,« se nasmehne. A ob tem opozarja, da njihovo delo ni samo iskanje akcije, ampak tudi pomembna javna storitev: »Z državnimi službami sicer nimamo vzpostavljenega uradnega sodelovanja, čeprav smo seznanjeni drug z drugim in smo se pred kratkim tudi sestali na temo morebitnega sodelovanja in skupnega obveščanja javnosti. Želimo, da ljudje dobijo informacije pravočasno. Zato načrtujemo tudi nadgradnjo aplikacije in spletne strani, da bomo še bolj dostopni,« napoveduje.
Ekipa Neurje.si ima v svojih vrstah dva izjemna poznavalca meteorologije, čeprav formalno nista meteorologa. Njuno znanje temelji na letih opazovanja in analiziranja modelov. »Čeprav v Sloveniji že zdaj dosežemo lepo število ljudi, še vedno ugotavljamo, da mnogi niso pravočasno obveščeni o nevarnih vremenskih pojavih. Ena od zanimivih situacij, s katero se pogosto srečujemo, je vprašanje ljudi, kje lahko dostopajo do podatkov o udarih strel – posebej, če jim strela udari v nepremičnino. Prav z deljenjem takšnih koristnih informacij želimo pomagati širši javnosti, da se lahko pravočasno odzove in zaščiti. Poleg napovedi neviht nudimo tudi specifične informacije o možnosti toče. Nenazadnje smo že približno tri dni pred najhujšo ujmo v Sloveniji, poplavami leta 2023, pravočasno opozarjali na možnost takšnih dogodkov. Takrat je bilo kar veliko ljudi neinformiranih, kar poudarja pomen našega dela pri obveščanju javnosti. S takšnimi koristnimi informacijami želimo širši javnosti pomagati, da se lahko pravočasno zaščitijo in ustrezno pripravijo na nevarne vremenske pojave,« razlaga Leon.
Njihova spletna stran in družbena omrežja so pravo zatočišče za vremenske navdušence. Delijo napovedi, opozorila, reportaže in čudovite posnetke. Počasno, a vztrajno širijo svoj doseg tudi v sosednje države – predvsem na Hrvaško, v Italijo in Avstrijo. »Želimo si postati regionalno središče za informacije o ekstremnih vremenskih pojavih,« pravi Leon.
Petra Znoj
