Kratka zgodovina mature v Sloveniji

Letos mineva 111 let od prve mature v slovenskem jeziku, hkrati pa so 7. maja dijaki kot vsako leto maturo pričeli s pisanjem eseja iz slovenskega jezika. Pisni izpiti bodo potekali še do 14. junija, ustni pa se bodo izvajali od 10. do vključno 21. junija. 11. julija bodo dobili rezultate, potem pa tiste, ki bodo oktobra nadaljevali študij na fakulteti, čaka težko zaslužen poletni dopust.

Prva matura v slovenskem jeziku
Letos mineva 111 let od prve mature v slovenskem jeziku, ki je potekala na ljubljanski škofijski klasični gimnaziji, v Zavodu sv. Stanislava. Junija in julija leta 1913 se je 30 dijakov takratnega osmega (zadnjega) razreda preizkusilo v latinščini, grščini, slovenščini in nemščini, na ustnih izpitih pa jih je čakala še domovina znanstva in matematika.
Jolanda bo letos praznovala 91 let in pravi, da so spomini na tisto obdobje in šolo že megleni: »Stara sem bila osem let, ko se je začela druga. svetovna vojna in takrat je bilo seveda obiskovanje šole prilagojeno. Eno leto sploh nisem šla v šolo, potem pa sem vseeno šolanje dokončala. Hodila sem na strokovno srednjo šolo in ko sem jo zaključila, nismo imeli izpitov. Končali smo letnik in dobili spričevalo z ocenami iz vseh predmetov, ki smo jih pridobili med letom,« se spominja.

Matura je bila do leta 1960 precej podobna današnji
Večino let do leta 1960 so se dijaki ob koncu srednje šole preizkušali v petih predmetih, od tega štirih obveznih in enem izbirnem, podobno kot danes, le da je poleg slovenščine, tujega jezika in matematike, med obvezne predmete spadala tudi zgodovina. Izbirni predmet so dijaki izbirali med tremi naravoslovnimi: fiziko, kemijo in biologijo.
Leta 1967 do sprejeli Zakon o srednjem šolstvu, kjer so uveljavili zaključni izpit, ki je bil sestavljen iz dveh obveznih predmetov (slovenskega jezika in novejše zgodovine ter družbenopolitične ureditve države) in največ treh izbirnih predmetov, ki so jih šole določile same v soglasju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije.

Devet let brez mature
Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je bil sprejet leta 1980, je odpravil gimnazije in končno ocenjevanje znanja – maturo. Dijaki so po zaključku izobraževanja prejeli diplomo, ki je bila dokaz, da so opravili vse obveznosti izobraževalnega programa. Takoj zatem so iz univerz začele prihajati pobude, da je treba maturo spet uvesti.
Leta 1983 so sprejeli spremembe Zakona o usmerjenem izobraževanju, leta 1988 pa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, v katerem so določili, da se srednješolsko izobraževanje lahko konča z zaključnim izpitom, če tako določa izobraževalni program.
V letu osamosvojitve pa so morali kandidati opravljati zaključni izpit iz dveh predmetov, naslednje šolsko leto pa je izpit obsegal štiri izpitne predmete: slovenščino, matematiko ali tuji jezik in dva izbirna predmeta.

Ustanovitev Republiške maturitetne komisije
V letu 1992 so ustanovili Republiško maturitetno komisijo, ki je začela pripravljati maturo. Imenovali so republiške predmetne komisije za posamezne maturitetne predmete, za organizacijsko izvedbo mature pa je bil ustanovljen Republiški izpitni center (RIC), takrat (leta 1993) kot nacionalni center za zunanje preverjanje znanja učencev, vajencev, dijakov in odraslih.
Poleg tehnične priprave in izvedbe mature, je RIC prevzel tudi strokovno, razvojno in raziskovalno vlogo kot osrednja ustanova za zunanje preverjanje znanja v Sloveniji.
V šolskem letu 1994/1995 je bila ponovno uvedena redna matura, ki je bila hkrati zaključni izpit. Leta 2003 je bil sprejet Zakon o maturi, ki je uvedel splošno in poklicno maturo.

PETRA ZNOJ

Back to top button