Bolnikove podatke je treba v zdravstvu združiti na enem mestu, je ob robu nemško-avstrijskega zdravstvenega foruma poudarila generalna direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje Alenka Kolar. To je tudi cilj predloga zakona o digitalizaciji zdravstva, ki pa ga na ministrstvu trenutno še dopolnjujejo.
Na voljo je ogromno podatkov, ki se uporabljajo za obračune – te podatke je treba “vrniti” zdravnikom in zdravstvenemu kadru, da lahko na njihovi podlagi sprejemajo odločitve v dobro bolnika, je v izjavi za medije poudarila Kolar.
Podobne težave kot Slovenija ima po njenih besedah tudi Avstrija, v Nemčiji pa že delajo na odprtih platformah za izmenjavo podatkov, kar je tudi cilj zakona o digitalizaciji zdravstva – torej doseči, da so podatki posameznega bolnika dostopni na enem mestu.
Predlog tega zakona je sicer že v parlamentarni proceduri. V začetku meseca bi ga moral obravnavati matični odbor DZ za zdravstvo, a so člani odbora na predlog koalicije izglasovali umik te točke z dnevnega reda.
Kolar je pojasnila, da na ministrstvu po pripombah zakonodajno-pravne službe DZ zakon popravljajo, skušajo pa upoštevati tudi ostale pripombe oziroma obrazložiti, zakaj jih ne bodo upoštevali. Nato pa bo zakon nadaljeval parlamentarni postopek, upa, da še letos.
Največ popravkov bo po njenih besedah pri po zakonu načrtovanem novem podjetju za vzdrževanje in razvoj informacijskega sistema v zdravstvu. “Podjetja s stotimi zaposlenimi ne moreš ustvariti v enem mesecu, treba jih je nekako zaposliti, pridobiti, naučiti,” je opozorila. Zato vpeljavo podjetja zdaj načrtujejo postopoma. Računa, da bo v treh do petih letih podjetje imelo dovolj kadra in kompetenc, da bo lahko “prešlo na centralne sisteme”, je pojasnila.
Na vprašanje, ali bi menjava na čelu ministrstva za zdravje lahko kakorkoli vplivala na predlog zakona, je odgovorila, da ima zakonski predlog neposredno podporo predsednika vlade Roberta Goloba in poslancev Svoboda, podpirali naj bi ga tudi koalicijski SD in Levica.
Na ministrstvu se po njenih navedbah zelo trudijo tudi na področju čakalnih vrst. Nacionalni inštitut za javno zdravje izboljšave pripravlja z dobavitelji programske opreme. Podatki namreč še vedno niso zanesljivi, največ težav delajo tako imenovani okvirni termini, ko bolnika zdravstvena ustanova šele naknadno obvesti o terminu storitve.
Univerzalni pregled nad čakalnimi vrstami bi po njenem prepričanju ponudil urnik naročanja, ki bi bil enoten za celo Slovenijo, kar pa bi bilo težko doseči, saj zdravniki za različne bolnike potrebujejo različno dolgo časa. Zato bo treba najti srednjo pot, je poudarila.
Na nemško-avstrijskem zdravstvenem forumu, ki ga je v Ljubljani danes organiziral Advantage Austria Ljubljana v sodelovanju s Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, so poleg digitalizacije zdravstva med drugim razpravljali tudi o kadrovskih izzivih v zdravstvu, primerih dobrih praks ter o razlikah in podobnostih med zdravstvenimi sistemi Slovenije, Avstrije in Nemčije.
Ena od govork je bila Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je ob tem medijem povedala, da je pri vpeljavi tujih praks v slovenski zdravstveni sistem potrebna pazljivost, saj je vsak sistem specifičen.
Med ovirami, ki jih ima Slovenija na področju zdravstva, je poleg pogostih menjav ministrov za zdravje izpostavila tudi pogoste menjave direktorjev v javni zdravstveni mreži. Pogosto pa prihaja tudi do stanja, ko en deležnik v zdravstvu prevzema naloge drugega, je pojasnila. Meni tudi, da se bo treba odločiti, kaj bo v zdravstveni košarici, in nehati obljubljati ljudem, da imajo dostop do vseh zdravstvenih storitev, saj to ni mogoče, ker je proračun vedno omejen.
