Prvega marca je začela veljati novela Zakona o osnovnih šolah, ki vpeljuje obvezen tuj jezik za prvošolce, obvezna nacionalna preverjanja znanja v tretjem razredu, spremembe pri izobraževanju na domu in prenovljen koncept razširjenega programa.
Spremembe v programu in delovanju osnovne šole so napovedovali že dolgo, potrebno je bilo veliko usklajevanja. Novela je med starši in v medijih vzdignila veliko prahu, največ glede razširjenega programa, kjer se poraja veliko neznank. Razočarani so tudi starši otrok, ki se izobražujejo na domu, ker bodo morali po novem konec leta opravljati prav vse izpite.
Prenovljen koncept razširjenega programa
Podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti, kar so bili do zdaj elementi razširjenega programa, se bodo preoblikovali v izvajanje vsebin s treh področij:
– gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,
– kulturna in državljanska vzgoja ter
– učenje učenja.
Program se bo izvajal pred ali po zaključku obveznega programa, razdeljen pa bo na šolske ure – ena dejavnost bo trajala 45 minut. Dejavnosti bodo izvajali učitelji, ki so na šoli zaposleni in imajo znanje za poučevanje teh vsebin. Učenci se bodo na vsebine prijavljali prostovoljno in neobvezni izbirni predmeti se po novem ne bodo ocenjevali. Skupine bodo homogene (na primer joga za 5. razred) ali pa heterogene (na primer učenje učenja za 4., 5. in 6. razred skupaj), v eno skupino pa je lahko vključenih največ 28 otrok.
V praksi to pomeni, da bodo učitelji in šola staršem in učencem predstavili, katere vsebine lahko ponudijo, učenci se bodo na njih prijavili (oziroma ne, če ne želijo, ker so neobvezne, vendar podaljšano bivanje ne obstaja več, kar pomeni, da če ne bodo prijavljeni na vsebine, ne morejo ostati v šoli) v septembru. Dejavnosti bodo trajale 45 minut, kar pomeni, da po novem starši otrok ne bodo mogli vzeti iz šole kadarkoli, ampak, ko se bo dejavnost, na katero so prijavljeni, zaključila. Če otrok recimo konča z obveznim programom (poukom) ob 12-ih, ga bodo starši lahko prišli iskat ob 12:45, oziroma če bo prijavljen v več dejavnosti, potem ob 13:30, 14:15; ne pa vmes.
V šolskem letu 2024/25 se bo začel izvajati prenovljen koncept razširjenega programa, izvajalo ga bo izvajalo 144 šol, ki so že bile vključene v poskus uvajanja. Ostale šole se bodo vključevale na do vključno šolskega leta 2028/29.
Nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu
Do sedaj sta bili nacionalni preverjanji znanja (NPZ) obvezni le v 6. in 9. razredu, novela pa uvaja NPZ tudi v 3. razred, kjer pa se bo preverjalo samo znanje iz slovenščine in matematike.
Učenci priseljenci iz drugih držav opravljajo nacionalno preverjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključitve v osnovno šolo v Republiki Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje znanja za njih obvezno.
Obvezen prvi tuj jezik v prvem razredu
Leta 2018 so uvedli izvajanje preizkusa »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli«. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval, so zapisali na ministrstvu.
Spremembe pri izobraževanju na domu
Največja sprememba je pri opravljanju izpitov – do sedaj učenci, ki so se izobraževali na domu, v prvi triadi niso imeli preverjanj znanja, kasneje v 2. in 3. triadi pa so jih imeli samo iz glavnih predmetov. Zdaj se uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda.
Če bodo pri zaključnem ocenjevanju neuspešni, se bodo pravice do izobraževanja na domu omejile in se bodo morali naslednje šolsko leto vrniti v šolo (razen za učence 9. razreda).
In pa, starši bodo morali napovedati izobraževanje na domu za prihodnje šolsko leto do 16. avgusta in ne do 31. avgusta, uvede pa se možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom.
Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter učencev, katerih materni jezik ni slovenščina
Tudi na teh dveh področjih novela uvaja nekaj sprememb, ki naj bi šolam ponudile več možnosti za prilagajanje potrebam posameznega učenca.
Novela tako omogoča: organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami, pravno podlago za uporabo jezika gluhoslepih ter slovenskega znakovnega jezika in pa bolj postopno vključevanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina, ki se bo izvajalo na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet za splošno izobraževanje.
Viri:
https://www.gov.si/novice/2024-03-06-novela-zakona-o-osnovni-soli-ne-ukinja-dopolnilnega-pouka/
https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024016.pdf
PETRA ZNOJ
