“Ljudem v Gazi veliko pomeni, da niso odrezani od sveta.”
18. julija v Ljubljani intermedijski spektakel "Rekvijem za Saro"
Tudi letos poleti bo zaživel mednarodni orkester Etno Histeria, ki letos združuje 75 glasbenikov iz 22 držav – od Argentine in Kanade do Indije. Glasbeniki bodo celoten repertoar tudi tokrat ustvarili povsem brez not, in sicer v zgolj petih dneh. Vrhunec letošnjega programa pripravljajo 18. julija v Ljubljani z intermedijskim spektaklom Rekvijem za Saro. Orkester bo nastopil kar na dveh ladjicah in plul od Zmajskega mostu do Trnovskega nabrežja. Na reki ga bodo spremljali dodatni čolni, akrobatka Daniela Zajc pa bo med plovbo izvajala akrobacije na konstrukciji, postavljeni na treh supih. Dogodek so ustvarjalci posvetili palestinski deklici Sari, ki je pred enim letom z orkestrom sodelovala pri aranžiranju pesmi, pozneje pa je v Gazi izgubila življenje, so pojasnili organizatorji.
»Ni res, da glede genocida v Gazi in etničnega čiščenja na Zahodnem bregu ni mogoče storiti ničesar. Po svetu se mobilizirajo aktivisti, širša civilna družba in številni posamezniki. Proti Gazi so že odplule flotilje s humanitarno pomočjo in nove še bodo. Že sama gesta, da te ladje odrinejo proti Gazi, je pomembna, tudi če tja na koncu ne prispejo,« je pojasnil novinar Erik Valenčič, ki sodeluje v sklopu aktivacije Float to Gaza.
Projekt Plavajočega gradu Float to Gaza po njegovih besedah območje dosega z neposrednim sodelovanjem z umetniki in umetnicami iz Gaze. »Mi prebijamo blokado Gaze. Ta ne traja od 8. oktobra 2023, ampak od junija 2007. Odkar je Izrael v sodelovanju z Egiptom uvedel blokado, je bilo zaradi te politike v Gazo onemogočeno uvažati različne inštrumente, barvice in druge pripomočke za ustvarjanje,« je dejal Valenčič.
S prebijanjem kulturne blokade kolektiv gradi mostove med umetniki v Gazi in preostalim svetom. Letošnje sodelovanje bo že četrto povezovanje orkestra z Gazo. »Iz prve roke vemo, da ljudem v Gazi veliko pomeni, da niso povsem odrezani od preostanka sveta. S sodelovanjem in prebijanjem kulturne blokade branimo njihovo človečnost, s tem pa tudi svojo,« je sklenil.
Ana Zupan
