Iz koalicije podpora razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, zdravništvo zaskrbljeno (dopolnjeno) (tema)

V koaliciji po tem, ko je ministrstvo za zdravje v koalicijsko usklajevanje poslalo izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, poudarjajo, da sledijo zavezi iz koalicijske pogodbe po razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Menijo, da bodo s tem okrepili javno zdravstvo, zdravstvene organizacije pa svarijo pred njegovim koncem.

Zaposlenim ob posebnih pogojih možnost dodatnega dela le v drugem javnem zavodu

Izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je neuradno pridobila tudi STA, med drugim predvidevajo, da bi zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih po novem lahko dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, torej denimo v drugih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih, ne pa tudi pri koncesionarjih in tako imenovanih čistih zasebnikih.

Ob tem izhodišča predvidevajo zaostritev pogojev za delo zaposlenih v drugih javnih zavodih. Ob predhodnem soglasju matičnega delodajalca bi lahko zdravstveni delavci dodatno pri drugem delodajalcu delali le, če za vrste zdravstvenih storitev, ki jih opravljajo, ne bi bile presežene najdaljše dopustne čakalne dobe, hkrati pa bi bil realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Če delavec odklanja nadurno delo v javnem zavodu, kjer je zaposlen, ne more dobiti soglasja za delo pri drugem izvajalcu, kar bi veljalo tudi za tako imenovane varovane kategorije zdravstvenih delavcev, kot so starejši in starši, še predvidevajo izhodišča.

Bi pa lahko direktorji javnih zdravstvenih zavodov tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev izdali soglasje za delo pri drugih izvajalcih tistim zaposlenim, ki delajo v nujnem zdravstvenem varstvu druge javne ustanove, v organizaciji Rdečega križa, gorski reševalni službi ali pri zavodu Slovenija transplant. “Gre za dela in naloge, ki so velikega javnega pomena,” v izhodiščih poudarja ministrstvo.

Ureditev možnosti dodatnega dela pri matičnem izvajalcu

Izhodišča predvidevajo tudi ureditev možnosti dopolnilne zaposlitve zdravstvenih delavcev v lastnih zdravstvenih zavodih. Namen ureditve je vzpodbujati dodatno delo v matični ustanovi. Delavcem, ki želijo delati več, bi novela omogočila, da to delo izvajajo pri lastnem delodajalcu brez posebnega dovoljenja oziroma pogodbe.

Hkrati želi ministrstvo z novelo opredeliti pogoje za povezovanje javnih zdravstvenih zavodov ter izmenjavo kadra in opreme. Tako predlagajo, da se namesto pogodb, ki jih imajo zdravstveni delavci z drugimi zdravstvenimi zavodi, postopoma začnejo vpeljevati pogodbe o sodelovanju med zdravstvenimi zavodi. V noveli načrtujejo ureditev osnovnih podlag, razširitev te tematike pa načrtujejo za nov zakon.

Izhodišča med drugim predvidevajo še prenovo pogojev za status splošne bolnišnice ter podlago za določitev najvišjih cen zdravstvenih storitev, s tem pa preprečitev oškodovanja najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

V Svobodi in Levici jasno za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, v SD s komentarji še zadržani

Poslanka Svobode in predsednica odbora DZ za zdravstvo Tamara Kozlovič je v četrtek v Odmevih na Televiziji Slovenija dejala, da je treba urediti in jasno razmejiti javno in zasebno zdravstvo, kar so v Gibanju Svoboda zapisali v volilnem programu, nato pa tudi v koalicijski pogodbi. Po njenih besedah se bodo izhodišča najprej usklajevala znotraj koalicije, nato bo ministrstvo pripravilo predlog novele zakona, temu pa bo sledila širša razprava.

Kozlovič je zatrdila, da izhodišča prinašajo več rešitev. “Rezultat bo ta, da našim državljankam in državljanom ne bo več treba brati, kako v javnem zdravstvenem zavodu zdravstveni delavci v rednem delovnem času opravijo manj zdravstvenih storitev kot popoldne, da se ‘štempljajo’, pa jih niti ni in delajo pri zasebniku,” je dejala.

Zavrnila je kritike zdravniških organizacij, da bo javni zdravstveni sistem zaradi tega razpadel, saj je veliko zdravstvenih delavcev pripadnih javnemu zdravstvenemu sistemu in ti od politike pričakujejo, da bo ‘naslovila te izzive’.

Iz Levice pa so danes sporočili, da so njihova dolgoletna prizadevanja za ureditev področja popoldanskega dela zdravnikov, t. i. dvoživkarstva, končno obrodila sadove. S predlogom novele zakona pa da se bo izpolnila ena njihovih ključnih programskih točk, to je prepoved dopolnilnega dela v zasebnem sektorju zdravnikom in zdravnicam, zaposlenim v javnem sektorju. Tudi v Levici dodajajo, da so na začetku mandata to zahtevo zapisali v koalicijsko pogodbo.

Menijo, da bodo tako “jasno in dokončno razmejili javno in zasebno zdravstvo”. “S tem bomo okrepili javno zdravstvo, da se bodo lahko javne institucije in zdravstveno osebje v njih osredotočili na bolnike in njihovo oskrbo, ne pa na večanje dobičkov zasebnikov,” so zapisali.

Novela bo po njihovih besedah prinesla “tudi več drugih pozitivnih sprememb, ki so skladne s programom Levice in našim širšim pogledom na to, kaj je javno zdravstvo in kako ga moramo kot skupnost razvijati”. “Ukinitev nelojalne konkurence in preusmeritev teh kapacitet v delo javnih zavodov je po našem mnenju najpomembnejši korak k strogi ločitvi javnih in zasebnih interesov v zdravstvu, skrajšanju čakalnih dob in k temu, da zdravja končno ne bomo več obravnavali kot blago,” so povzeli besede koordinatorice stranke Aste Vrečko.

V poslanski skupini SD bodo gradivo komentirali po tistem, ko ga bodo preučili. “Zdravstvena tematika je izjemno pomembna in se je je treba lotiti z veliko odgovornostjo in pazljivostjo,” so dodali za STA.

V koalicijski pogodbi so stranke sicer med cilji zapisale, da bo s spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih ter bo uvedena konkurenčna prepoved dela.

Iz SDS so za STA sporočili, da je “popolna razmejitev zasebnega in javnega v zdravstvu ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, ki jih je zapisala v koalicijski pogodbi”. Sicer pa izhodišč še niso dobili, zato jih podrobneje ne morejo komentirati, so dodali v največji opozicijski stranki.

Zdravstvene organizacije svarijo pred razpadom javnega zdravstva

Mladi zdravniki so v odzivu na sredine besede premierja Roberta Goloba o prepovedi popoldanskega dela zapisali, da bodo prepovedi dela brez pozitivnih ukrepov, ki bodo zadržali zdravstvene delavce, sistemskega urejanja krize javnega zdravstva, reforme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in urejanja področja razcveta ponudbe zasebnih zavarovanj “enostavno samo pospešile odhode v zasebni sektor ali ven iz medicine, kar se že dogaja”.

Specialist družinske medicine Leon Kranjec pa je ob robu današnje izjave za medije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov opozoril, da popoldansko delo izhaja iz velikih potreb. Dodal je, da če bo vlada res ukinila popoldansko delo, naj vsaj poveča kapacitete v javnem zdravstvenem sistemu, sicer bodo “nastradali pacienti”.

V zdravniškem sindikatu Fides pa so zapisali, da jih takšne izjave predsednika vlade zelo skrbijo, saj bi “to lahko pomenilo začetek konca javnega zdravstva”, saj je to namreč znak, da pripravljajo zakone brez sodelovanja stroke. “Prav tako se bojimo, da bi kakršne koli prepovedi imele ravno obraten efekt in to je odhod dragocenega zdravstvenega osebja na boljše pogoje – ti pa so v zasebnem sektorju ali v tujini,” so dodali.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je že v četrtek v odzivu dejala, da je treba biti pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo. Predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman pa je razmejitev ocenila kot pošteno.

Da je v koalicijskem usklajevanju novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla “jasno in dokončno” razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, je najprej povedal premier Robert Golob ob sredinem obisku v Murski Soboti. Med drugim naj bi bilo delo preko ur v zasebnih zavodih bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano, je navedel.

Back to top button