Intervju: Karel Lipič, Zveza okoljskih gibanj

Karel Lipič je dolgoletni okoljevarstvenik ter pobudnik in ustanovitelj ekološkega gibanja v Sloveniji. Je predsednik okoljske nevladne organizacije Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Stališča in pogledi, izraženi v intervjuju, se razlikujejo od pogledov mnogih drugih ekoloških organizacij pri nas. Lipič opozarja, da so trenutne kapacitete za sežig in sosežig odpadkov nekajkrat prenizke za količine goriv, ki jih predelamo iz slovenskih odpadkov. Podpira torej postavitev sežigalnice v Ljubljani in Mariboru. Oster je do nekaterih drugih nevladnih organizacij, ki jim očita nestrokovnost in zavzemanje za partikularne interese. Nasprotuje tudi hitremu in nepremišljenemu zaprtju TEŠ 6 pred predvidenim zaprtjem leta 2033.

Ste predsednik Zveze ekoloških gibanj, kdo vse je v tej zvezi in kaj so njeni glavni cilji?

Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je zveza društev, v katero se prostovoljno povezujejo okoljska društva, območna združenja, zveze in civilne iniciative zaradi uresničevanja skupnih ciljev pri razvijanju in varovanju okolja. ZEG je bila ustanovljena leta 2002, trenutno pa povezuje pet okoljskih društev in šest neprofitnih zasebnih zavodov. Od leta 2012 ima status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja. Glavni cilji in filozofija zveze so sklopi vrednot, ki predstavljajo osnovo za ravnanje v organizaciji: ekološka etika in uresničljivi ekološki cilji, trajno uravnoteženi razvoj in varstvo okolja na vseh področjih življenja.

Začniva s perečo temo. Maribor in Ljubljana naj bi bili najprimernejši lokaciji za novi sežigalnici odpadkov. Skupaj s celjsko bi lahko imeli štiri sežigalnice, projekte pa bi zaključili že v letu 2025. Prebivalci in nekatera ekološka društva jim nasprotujejo. Bo za termično predelavo ostankov gorljivih odpadkov izbrana najboljša razpoložljiva tehnologija ali ima prednost njena finančna ugodnost?

V Sloveniji zgledno sledimo evropskim direktivam na področju odpadkov, ki so prenesene v naš pravni red in ustrezno zbiramo ter predelujemo komunalne odpadke. Podobno je z odpadki iz obrti in industrije. Ta faza predelave proizvede del odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in imajo visoko kurilno vrednost. Teh odpadkov ne smemo odlagati in za njih je edina možnost energijska izraba s sežigom ali sosežigom. Trenutne kapacitete za sežig in sosežig so nekajkrat prenizke za količine goriv iz odpadkov, ki jih predelamo iz slovenskih odpadkov. Ta kritična nesamozadostnost nas postavlja v nezavidljiv položaj, ko smo izpostavljeni tujemu trgu za sežig in sosežig, ki se zaveda naše situacije. Dodaten pritisk predstavlja energetska kriza z višjo ceno energentov, kar draži življenje in slabša konkurenčnost industrije. Z namenom koristne izrabe energije lastnih odpadkov je potrebno zagotoviti energijsko izrabo odpadkov v okviru javne državne gospodarske službe za komunalne odpadke, za ostale odpadke pa v obstoječih primernih objektih s sosežigom ali novih namenskih objektih za sežig.

Kako se v ta kontekst umeščajo predvidene sežigalnice?

Ministrstvo za okolje, podnebje in energetiko je odločilo, da so v Sloveniji možne lokacije za termični sežig odpadkov v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju, v Kočevju in na Jesenicah. Zadnje napovedi in realna aktivnost kažejo možnost načrtovanja in gradnje objektov le v Ljubljani in Mariboru ter morda pozneje tudi na Jesenicah. V mestni občini Ljubljana so zelo daleč s pripravami strokovnih podlag in podporo mestne politike. Nedavna okrogla miza župana Maribora je pokazala, da nekoliko zaostaja v pripravah, vendar bo leto 2025 odločilno za realizacijo izgradnje. V Mariboru ta čas še ni nasprotovanja občanov in okoljskih društev, ker teh tam žal ni. Bolj kot nasprotovanje občanov Ljubljane pričakujemo politične blokade profesionalnih nevladnih organizacij, povezanih v Plan B znotraj privatne fundacije Umanotera. Ena od teh – društvo Ekologi brez meja, je pred leti prepričalo župana Jankoviča, da je sprejel odločitev za pridobitev mednarodnega znaka »Zdravo mesto« in s tem preložil gradnjo termičnega objekta na Barju, čeprav je Evropska unija temu projektu namenila približno 60 milijonov evrov, ki so ostali neizkoriščeni. To je bila velika politična napaka in slaba strokovna odločitev za področje mešanih odpadkov v Ljubljani. V Sloveniji se bo v termične objekte vgradila le najboljša razpoložljiva tehnologija. Finančna sredstva za izgradnjo objekta v Ljubljani so zagotovljena.      

Ali je narejena analiza vplivov sežigalnice na okolje, z upoštevanjem celotnega cikla, od nastanka, sortiranja, transporta do možnosti končne rabe energetskih produktov?

Za Ljubljano je že pripravljena strokovna študija in analiza vplivov na okolje sežigalnice. Ta je zajela mednarodne izkušnje iz gradnje in delovanja sežigalnic iz Avstrije (z Dunaja), Nemčije in Švice. Proti gradnji sežigalnice je le nekaj dobro plačanih nevladnih organizacij in strokovnjakinja privatnega zavoda, ki nasprotuje termični izrabi odpadkov po Sloveniji – zanimivo pa nimajo javno nič proti vplivom elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi.  

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije že 27 let organiziramo mednarodna dvodnevna strokovna posvetovanja na to temo. Številni strokovni članki in povzetki razprav so objavljeni v vsakoletnem zborniku posvetovanja.

Bo kdo vprašal ljudi, če želijo imeti sežigalnico v svojem mestu?

Mislim, da bodo. Strokovni argumenti in koristnost poceni ogrevanja in hlajenja mesta bodo prevladali nad populizmom posameznikov. Bodoči novi objekti termične izrabe iz odpadkov pridobljenih goriv morajo biti vključeni v velike sisteme daljinskega ogrevanja oziroma industrijske porabnike, ki preko celega leta omogočajo koristno uporabo proizvedene toplote. S tem izpolnjujejo zahteve smernic Evropske unije o odpadkih. Sežigalnica bo ogrevala okoli 70 odstotkov ljubljanskih urbanih hiš in objektov ter znatno zmanjšala vpliv škodljivih PM delcev iz privatnih kurišč.  

Kako na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) odgovarjajo na razne pomisleke okoljevarstvenih organizacij, ko gre za načrtovanje in postavitev sežigalnic?

Na MOPE se pozitivno odzivajo na pobude, predloge in strokovna stališča Zveze ekoloških gibanj. Že 26. leto so stalno prisotni na strokovnem posvetovanju na to temo v Moravskih Toplicah, kot tudi okoljski inšpektorji. Prav tako smo aktivni v razpravah na Gospodarski zbornici Slovenije na to temo v pri pripravi okoljske zakonodaje.   

Zaradi kopičenja tovrstnih odpadkov in velikih stroškov za njihovo predelavo v tujini je potrebno urgentno pristopiti k načrtovanju optimalnega sistema mreže naprav (kombinacije industrijskih termičnih objektov in namenskih naprav za toplotno obdelavo odpadkov), ki bo zadovoljevala sprotne potrebe nastajanja teh odpadkov in omogočila smotrno izrabo sproščene energije. Za to je odgovorno ministrstvo, ki naj – v sodelovanju s pristojnimi deležniki – kar najhitreje poišče optimalno kombinacijo rešitev in pristopi k njenemu udejanjanju.

V uredbi so dopustne emisije škodljivih plinov v zrak za sosežigalnice določene manj strogo kakor za sežigalnice. Ali je razlika v standardih sežigalnic in sosežigalnic zdravstveno, okoljsko in etično sprejemljiva?

Zveza ekoloških gibanj je podala pripombe na Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Zavzemamo se za vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki in vzpostavitev krožnega gospodarstva. Želimo  si ravno učinkovitih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Predlog sprememb uredbe je v nasprotju z temi stališči.

Sežig in sosežig odpadkov je nujni del sistema ravnanja z odpadki za tisti del odpadkov, ki se jih ne da reševati drugače. V cementarnah se ravno tako lahko sosežiga določene vrste odpadkov na način, da ni povečanja vplivov na okolje. Predvsem se lahko rešuje s tem načinom odpadke, za katere v Sloveniji ni dovolj kapacitet, na primer za RDF (gorivo iz odpadkov). S tem se znižuje tudi ogljični odtis te dejavnosti. Preprečevanje tega pomeni, da se vsiljuje uporabo fosilnih goriv, to pa ni niti okoljsko niti podnebno upravičeno.

Mejne vrednosti je potrebno določati realno, skladno z uveljavljenimi postopki in načeli. Menimo, da je takšna določba, ki se nanaša na edino slovensko cementarno, neskladna z evropskimi in nacionalnimi pravili in je namenjena uničevanju te cementarne, saj jo obravnava povsem neenakopravno z drugimi napravami in cementarnami.  

Kako je z okoljskimi dajatvami pri nas, recimo dajatev za kilogram nereciklirane plastike. So dovolj visoke in ali je to pravi način za splošno zmanjševanje onesnaževanja?

Okoljske dajatve pri nas so šele v začetni fazi, vsaj pri realizaciji sprejete zakonodaje. Predlagani kavcijski sistem s strani nekaterih nevladnih organizacij ni uresničljiv v praksi. Nasprotuje mu večina gospodarstva in Gospodarska zbornica. Zero waste je teorija iz severne Italije, v praksi pa bo izvedljiva postopoma, ko bo dovolj ozaveščena politika, gospodarstvo in prebivalstvo. Premalo je, da so v Sloveniji najbolj ozaveščeni mladi od vrtca do srednje šole, ki so povezani v mednarodne projekte Eko šola kot način življenja, UNESCO in Zdrave šole. Tu smo sicer najboljši v Evropi in svetu.

Največji infrastrukturni projekt v zgodovini države, šesti blok termoelektrarne, je začel obratovati pred slabimi desetimi leti. Kot navaja STA, je TEŠ v izgubo zašel že leta 2014. Lani je imel 45,9 milijona evrov čiste izgube. Bodo TEŠ 6 predčasno zaprli in kaj to pomeni za oskrbo z elektriko v Sloveniji?

V okviru javne obravnave predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije predlagani rešitvi ostro nasprotujemo. Podpiramo oziroma se pridružujemo zahtevam lokalne skupnosti Mestne občine Velenje, Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu Premogovnika Velenje. Zapiranje TEŠ 6 vidimo samo s scenarijem nadomeščanja električnega toka z obnovljivimi viri. Zveza ekoloških gibanj odločno nasprotuje predčasnemu zapiranju delovanja TEŠ 6 pred predvidenim letom 2033.

Zakaj se pojavljajo ideje, da bi TEŠ 6 predčasno zaprli?

V ozadju zapiranja TEŠ 6 in Rudnika Velenje je nerealen in za Slovenijo škodljiv scenarij GEN-Energije, da bi TEŠ 6 nadomestili z jedrskim električnim tokom. Zapiranje TEŠ 6, ki je upravičeno v razumnem roku (do leta 2033), je možno samo z odblokiranjem izgradnje sončnih kolektorjev tudi na individualnih hišah, z hitro izgradnjo vetrne energije in geotermalne energije ter z boljšo izolacijo stavb v Sloveniji.

Množica razpršenih virov električnega toka pri državljanih in državljankah v povezavi s razpršenimi hranilniki je lahko dobrodošla za slovenska gospodinjstva in odpornost električnega sistema ter lahko prepreči korupcijo, kakršna se je zgodila pri nakupu parageneratorjev, nuklearke in TEŠ 6, ki se je iz 700 milijonov na mah podražil na 1.400 milijonov.

Načrtovanje gradnje druge nuklearke pa bi ob isti količini električnega toka, ki ga proizvaja TEŠ 6, stalo desetkrat toliko kot TEŠ 6, najmanj 16 milijard, za katere bi tudi ob privatnih investitorjih, ki bi pobrali samo dobiček, izgubo in nadaljnje stroške moral kriti proračun Slovenije. »Emisijski kuponi« in politično lobiranje nekaterih parlamentarnih (bivše LDS, Zares, Levice itd.) in izvenparlamentarnih strank ter okoljskih nevladnih organizacij, povezanih v Plan B, so vzrok trenutnega stanja v TEŠ 6. Zveza ekoloških gibanj Slovenije dobro pozna politična ozadja za blokade že v sami odločitvi za gradnjo in v fazi gradnje. Brez jasnih strokovnih in okoljskih argumentov je takrat del dobro plačanih in politično privilegiranih okoljskih nevladnih organizacij protestiral pred Državnim zborom RS in tam prirejal javne performanse z drobilci kamna.

Zveza ekoloških gibanj in Alpe Adria Green Jesenice sta bili kot zainteresirani nevladni organizaciji edini stalni članici Projektnega sveta za izgradnjo TEŠ 6. V projektni  skupini, ki jo je imenovala takratna vlada, bi morali biti od vsega začetka tudi predstavniki vlade, resornega ministrstva (tudi ministrica Darja Radič), pa jih nikoli ni bilo na sejo, brez opravičila. Bili pa smo v času gradnje TEŠ 6 na sejah tam le župani oziroma predstavniki iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno, Policijske uprave Velenje, Zveze ekoloških gibanj in predstavniki vodstva TEŠ. Pa smo vseeno zgradili ta za Slovenijo pomemben energetski objekt.

Projekt izgradnje TEŠ 6 smo podprli zato, ker bo/je na okoljskem področju nova vgrajena  tehnologija zmanjšala emisije dimnih plinov napram tedanjim v blokih TEŠ 1–5 za več kot eno tretjino. Politika in mediji so več čas govorili o  možni korupciji – nikoli pa o okoljskih vidikih delovanja TEŠ 6.

Kako bi po vaše moral potekati energetski razvoj v Sloveniji, katera področja je potrebno okrepiti in kaj nas najbolj okoljsko ogroža?

Nasprotujemo gradnji JEK 2 in podpiramo rešitve na področju obnovljivih virov energije, delno tudi študijo ELES.

Podpiramo gradnjo vetrnih elektrarn na območjih izven NATURA 2000, izven območij zaščitenih gozdov in vsaj en kilometer stran od urbanih naselij. Slovenija ima prostorske in naravne pogoje za vetrno energijo. Prav tako podpiramo sončno in geotermalno energijo in gradnjo hidroelektrarn na območjih izven zavarovane narave.

Menimo, da je del toplotne in električne energije moč dobiti iz štirih energetskih obratov v Sloveniji – Ljubljana, Maribor, Celje in Cementarne Anhovo, kakor tudi iz plinovodov zemeljskega plina ter plina iz deponij odpadkov. Termična obdelava komunalnih odpadkov bi se lahko izvajala prvenstveno v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote, ki uporabljajo trdno gorivo, pripravljeno iz gorljivih frakcij, izločenih pri mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Smiselno in gospodarsko utemeljeno je stališče MOPE, da v Sloveniji poiščemo rešitev termične oziroma energetske izrabe odpadkov, bodisi v obliki sežiga ali sosežiga. Glede na to, da imamo v Sloveniji obstoječe termoenergetske objekte, ki bi lahko z določeno rekonstrukcijo imeli možnost sosežiga trdnega goriva iz odpadkov (RDF in SRF), podpiramo uvedbo sosežiga trdnega goriva iz odpadkov v enem od obstoječih termoenergetskih objektov ali sežiga v novi napravi. Vsekakor pa je potrebno pred morebitno odločitvijo za uporabo sosežiga trdnega goriva iz odpadkov v termoenergetskih objektih dobro proučiti vplive na okolje, zdravje in zagotoviti ustrezno sledljivost uporabljenega goriva.

Problemi z izvozom mešanih komunalnih odpadkov in mulji se v Sloveniji stopnjujejo. Odpadke za sežig vozimo vse do Skandinavije, stroški pa že presegajo od 140 do 200 evrov na tono. Energijsko izrabo preostanka mešanih komunalnih odpadkov bomo morali hitro  realizirati v toplotnih objektih Ljubljane, Maribora, kot sedaj to že delamo v Celju (daljinsko ogrevanje in elektrika), ter tako rešitev najti tudi za TEŠ. Namesto lignita so lahko  alternativni viri v biomasi, plinu, vodiku in RDF gorivih. Potrebna bo le neodvisna strokovna odločitev,  politična volja vodilnih parlamentarnih strank in lokalne politike.

Simon Smole